Primer dobre prakse iz Belgije – kako lahko na šolah uvajamo in razvijamo eTwinning

Na zadnji Evropski konferenci eTwinning (29. – 31. marec 2012, Berlin) je Bart Verswijvel, ki poučuje na Immaculata Instituutu iz Oostmalleja (Belgija) navdušeno spregovoril o svojih izkušnjah S Šolskimi timi ter na konkreten in preprost način pokazal, kako je mogoče eTwinning vključiti v poučevanje in sestaviti "tim eTwinning".

Ob predstavitvi eTwinninga na Bartovi šoli je le nekaj učiteljev, ki so se počutili kot Vitezi okrogle mize obdani s čarovniki, pošastmi in drugimi domišljijskimi liki, sprejelo izziv in dva izmed njih, Bart in njegov kolega, sta začela sodelovati v projektu eTwinning. Tako je bil rojen prvi šolski tim.
Naslednje leto so se na podlagi izkušenj razdelili in vsak izmed njih je vključil več učiteljev ter ustvaril svoje projekte. Po Bartovih besedah je eTwinning odličen način za učenje, ki ima mnogo pozitivnih kvalitet. Danes postaja tradicionalni model šole vse manj učinkovit. Mladina se je spremenila, želi si sodelovati, komunicirati (še posebej s pomočjo digitalnih orodij) ter se odpreti svetu, ki leži izza šolskih zidov.

eTwinning podaja prav veščine 21. stoletja
.
Ena izmed težav, ki se na šolah pojavlja ob uvajanju in razvijanju eTwinninga je, kako pojasniti njegov namen in cilje, da bi ovrgli številne napačne predstave o njem. Med njimi je tudi splošno razširjeno mnenje, da od učitelja zahteva preveč časa in dela. Ko se začne na šoli izvajati projekt eTwinning, morajo vsi, ki pri njem sodelujejo, sprejeti različne vloge. Po Bartovem mnenju je bistveno, da si vsak izbere vlogo, ki mu je najbolj odgovarja, saj se v nasprotnem primeru lahko izkaže za kontraproduktivno. Pomembno je, da vključimo kolege. Učitelje lahko na primer povabimo, da v projektu mimogrede izvedejo krajše dejavnosti, poleg tega pa lahko v projekte eTwinning spremenite tudi obšolske dejavnosti (kot sta izobraževanje o prehrani ali protikadilska kampanja), v katerih nato sodelujejo učitelji, ki te dejavnosti vodijo.
Seminarji, izvedeni na šoli, so nadvse koristni za seznanjanje učiteljev z eTwinningom. Še več, ker eTwinning projekti, kot meni Bart, temeljijo na resnični komunikaciji, je bistveno, da njihove rezultate predstavimo javnosti, tako da organiziramo Dan oprtih vrat ali dejavnosti objavimo na spletni strani šole. Ključnega pomena je, da izkoristimo navdušenje učencev, saj lahko na ta način prepričamo še več učiteljev da začnejo sodelovati.

Ta video posnetek projekta eTwinning,
ki je bil izpeljan na Bartovi šoli, je vreden več kot tisoč besed!
Ovire, kot so prej omenjene pošasti, je mogoče premagati! Mnogi učitelji se upirajo temu, da bi izvajali projekt, ker se počutijo pri uporabi IKT negotove. Projekti eTwinning pa ne zahtevajo posebnih veščin, poleg tega pa, kot je dejala Anne Looney, glavna izvršna direktorica irskega Nacionalnega sveta za kurikulum in ocenjevanje na Berlinski konferenci, tehnologija predstavlja sestavni del življenja mladine, zato se lahko učitelji oprejo na pomoč svojih učencev. Čeprav dandanes na mnogih šolah oviro predstavlja pomanjkanje tehnologije in opreme, so mladi zelo pogosto dobro usposobljeni uporabniki digitalnih tehnologij.

Celotna različica članka (v italijanščini):

Vir: eTwinning