Estonija v osnovne šole uvaja obvezen pouk programiranja

Forbes Računalniška pismenost v modernem svetu postaja nujni del veščin, ki jih mora obvladati vsak za delo sposoben človek, če naj pridobi dobro zaposlitev. Pri nas pod osnovno pismenostjo še vedno razumemo poznavanje dela z grafičnim okoljem Windows in pisarniškim paketom Office (v zadnjem času sicer pohvalno tudi vedno pogosteje odprtokodni OpenOffice) ter tuintam kakšnim specializiranim programom. V Estoniji bodo naredili korak dlje in v šole vpeljali obvezni predmet iz osnov programiranja.

Kot piše njihova Fundacija Tigrov skok, bo letos približno 20 šol v državi začelo pilotski projekt ProgeTiiger. V sklopu tega projekta bodo začeli učence osnovnih šol od prvega razreda naprej poučevati osnove programiranja z željo, da bi jih naučili osnovne logike pisanja programov in koga tudi navdušili za to početje. Pokazati želijo, da je z računalnikom mogoče ustvariti tudi nekaj povsem novega in predvsem povsem svojim željam prilagojenega. Najpomembnejši učinek pa bo, če bo program uspel, boljše računalniško opismenjevanje mlade generacije, ki bo dobila tudi osnovni vpogled v delovanje računalnikov, kar jim bo olajšalo uporabniško izkušnjo.

Program bo prilagojen starosti in predznanju otrok. Seveda v prvem razredu ne bodo spoznavali objektnega programiranja niti rigorozne sintakse C-ja, ampak bodo začeli počasi usvajati osnovne pojme. Ker bo program obvezen skozi celotno osnovno šolo, bodo sčasoma spoznavali zapletenejše strukture. Učitelji, ki bodo morali to znanje posredovati, so že začeli izpopolnjevalno usposabljanje. Program, ki bo letos tekel na 20 šolah, nameravajo kmalu razširiti na vseh 550 šol v državi. Pripomočke, opremo in izobraževanje učiteljev bodo financirali v javno-zasebnem partnerstvu. Država bo za letos prispevala 70.000 evrov, zasebni del pa vodi finsko IT-podjetje Tieto.

Oglasili so se tudi skeptiki, ki so prepričani, da so 7-letni otroci premladi za tovrstno učenje. Snovalci projekta odgovarjajo, da se že zelo mladi otroci znajo soočiti z digitalno tehniko (recimo 5-letniki znajo uporabljati iPad), zato ni ovir, da se na primernem nivoju ne bi znali tudi naučiti programiranja. Estonci še toliko bolj, saj so znani kot dobri programerji in računalniški strokovnjaki – navsezadnje od tam izvira tudi Skype. Estonska digitalizacija je nasploh vzor, saj je na primer Estonija bila prva država v Evropi, kjer je vsaka šola dobila stalno DSL-povezavo. Koordinatorka projekta Ave Lauringson pojasnjuje, da je Estonija majhna država z izobraženim prebivalstvom (1,3 milijona), zato je idealna za tovrstne preizkuse in novosti, hkrati pa je njena blaginja nujno odvisna od investicij v znanost in izobraževanje.

Vir: Matej Huš, Slo-Tech