Novi koraki slovenskega superračunalniškega omrežja

S povezovanjem tehnologij, omrežij in centrov v Evropi nastaja visoko zmogljiva razpršena superračunalniška infrastruktura, ki je skupinam raziskovalcem v znanosti in industriji na voljo kot storitev. Omrežje SLING je slovenski del te infrastrukture. Njegov nagli razvoj in rast je eden od pokazateljev, da Slovenija spet zmanjšuje zaostanek v prizadevanju za konkurenčno raziskovalno infrastrukturo.

Slovenska iniciativa za nacionalni grid SLING, ki jo vodi Arnes kot del dejavnosti akademske in raziskovalne mreže Slovenije, je že več let vključena v evropsko in svetovno infrastrukturo razpršenih računskih in superračunalniških centrov. Ta infrastruktura omogoča preprosto uporabo velikih računskih zmogljivosti in obdelavo izjemno velikih količin podatkov, kakršne nastajajo v sodobnih vrhunskih znanstvenih eksperimentih ter postopkih v medicini in različnih industrijskih panogah. Pred kratkim so na Tehnološkem forumu evropskega omrežja EGI predstavili skokovit razvoj tehnologij razpršenega računalništva, ki danes združuje tehnologije virtualizacije, superračunalništva in gridov v hitro rastočo infrastrukturo. Ta model rasti bo eden od ciljev v naslednji etapi razvojno usmerjenih evropskih infrastrukturnih projektov v okvirju projektov Obzorje 2020, zato imajo udeleženci in uporabniki visoka pričakovanja rasti.

Omrežje EGI, katerega del je slovensko omrežje SLING, je postalo del infrastrukture skupnega evropskega raziskovalnega prostora in je že odigralo veliko vlogo pri vrsti velikih in mnogih manjših znanstveno-raziskovalnih projektih. Med drugim je bilo nenadomestljivo pri uspehih eksperimentov ATLAS in CMS v Cernu, pri katerih so sodelovali tudi slovenski znanstveniki in so pred kratkim s potrditvijo obstoja Higgsovega bozona prinesli Nobelovo nagrado Petru Higgsu in Françoisu Englertu. V Sloveniji omrežje uporabljajo raziskovalne skupine na več področjih od dinamike fluidov in simulacije trdnih stanj preko biokemije, genetike, računalništva in statistike do jezikoslovnih tehnologij, tehnologij znanja in modeliranja vremenskih sistemov.

Omrežje se v Sloveniji ves čas posodablja z novo strojno in programsko opremo, oktobra pa je praznovalo več širitev: tri obstoječe gruče (podjetja Arctur, centra CiPKeBiP in Odseka za teoretsko fiziko na Institutu »Jožef Stefan«) so namreč podpisale sporazum o vključitvi v evropski del omrežja, Fakulteta za strojništvo je organizirala šolo uporabnikov PRACE, hkrati pa se vključujeta superračunalniški gruči Agencije RS za okolje in Reaktorskega centra Podgorica.

Raziskovalci in upravitelji gruč od večje infrastrukture in boljše integracije z evropskimi omrežji pričakujemo predvsem še več medsebojne izmenjave znanja in razpoložljivih sredstev ter seveda še uspešnejše sodelovanje s tujimi centri in mednarodnimi projekti. Infrastruktura pa spodbuja tudi domače interdisciplinarno sodelovanje, saj omogoča dostop do infrastrukture vsem uporabnikom akademskih in industrijskih raziskovalnih institucij.

Javna predstavitev razvoja omrežja bo na Arnesovi konferenci Mreža znanja, ki bo organizirana 27. novembra 2013 v Tehnološkem parku v Ljubljani.


Slika: Razpad Higgsovega bozona v štiri mione (detektor ATLAS, Cern)

Vir: Arnes