Drugačna geografija ‒ pokrajinske raznolikosti krasa

Zavod RS za šolstvo in Društvo učiteljev geografije sta tretji vikend v oktobru pripravila  tradicionalni tabor , ki pod naslovom Drugačna geografija poskuša učiteljem geografije razgrniti svobodnejše, zanimivejše, učinkovitejše in svojske didaktične pristope ter obenem najnovejša spoznanja geografske znanosti na nekem območju. Po Prekmurju, Slovenskih Goricah, Beli Krajini, Karavankah, Posočju in Primorju je bil letos na vrsti cerkniški del krasa.

Prvi dan so bile v Lovskem domu Zelše in njegovi okolici na sporedu delavnice in predstavitve Milivoja Stankoviča o raziskovanju krasa ob podpori novega šolskega atlasa, Violete Lovko iz CŠOD, ki omogočajo učencem in dijakom bolje spoznavati kras.  Tatjana Kikec in Mirsad Skorupan sta udeležence z geografskimi psi sledniki (GPS-ji) popeljala na iskanje skritega zaklada. Anton Polšak je ob različnem gradivu in ciljih učnih načrtov spraševal sebe in udeležence, zakaj na kras.  Po večerji je bilo vizualno bogato, geografsko izčrpno in osebno iskreno predavanje Karla Natka o potovanju okoli sveta, ki se ni izognilo stožčastemu kitajskemu krasu, in geografsko druženje z diskusijo o delovanju DUGS-a, ki ga je moderiral Rožle Mrvar Bratec.

Po jutranjem predavanju o preprostejših terenskih metodah merjenja kraških procesov je  Mitja Prelovšek z Inštituta za raziskovanje krasa SAZU 35 udeležencev popeljall k ponorni jami Karlovica in ob enostavnih in prefinjenih merilnih inštrumentih demonstriral možnosti za razlaganje kraških pojavov. Jurij Kunaver je na robu jezera dolgoletne preučevalne in raziskovalne izkušnje strnil v zgoščenem predavanju z naslovom Problemi varstva slovenskega krasa in jam v drugi polovici 20. stoletja ob primeru Cerkniškega jezera. V Jezerskem hramu sta bili predavanji Vekoslava Kebeta o njegovih izkušnjah s šolskimi skupinami ob obisku in razlagah reliefnega modela  – makete Cerkniškega jezera in Notranjskega krasa ter Mateja Kržiča o varstvu kraških voda na Notranjskem in novejših  jamskih raziskavah ob Cerkniškem jezeru.

Tabor so zaključili s terenskim obhodom zgornjega dela Cerkniškega polja, ki ob Idrijski prelomnici večino vode dobiva s Trnovskega gozda. V raziskovanju sončne  jesenske pokrajine, ki je udeležencem omogočala fotografiranje tako geografskih procesov in pojavov kot barvitih popoldanskih  pokrajinskih pejsažev, so ob razlagi Mateja Kržiča spoznali skrivnosti in zakonitosti pretakanja vode v kraškem svetu ter njene gospodarske rabe.