Analiza rezultatov NPZ

Državni izpitni center vsako jesen pripravi analizo rezultatov nacionalnega preverjanja znanja. V petek, 8. 11. so se kot zadnji v Ljubljani srečali učitelji angleščine in geografije.

Pomen NPZ sta orisali Vlasta Poličnik in Marija Mojca Maleš s šolskega ministrstva. O pomenu formativnega zunanjega  preverjanja znanja sta spregovorila Janez Vogrinc in Kristijan Musek Lešnik iz državne komisije za NPZ.

Primerjavo NPZ pred in po uvedbi elektronskega vrednotenja je napravila Andrejka Slavec Gornik z Državnega izpitnega centra. Damijan Štefanc s Filozofske fakultete v Ljubljani je postavil nekaj novih pogledov na uporabo Bloomove taksonomije in uporaba le-te pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju pouka in znanja.

Člani državnih komisij za NPZ so predstavili letošnje dosežke učencev. Iz geografske komisije so rezultate preverjanja, učiteljskega vrednotenja, povratne informacije učencem, odziva učiteljev na študijskih srečanjih in učiteljske ankete predstavili  Tinkara Mihačič, Danijel Lilek, Andrej Krumpak, Saša Masterl in Tatjana Resnik Planinc.

Razprava se je dotaknila sprememb NPZ, primerjanju rezultatov NPZ iz let 2008, 2011, 2013, pomenu čim bolj poenotenega vrednotenja preskusov za čim boljšo statistično in interpretativno verodostojnost NPZ. Niso pa se izognili niti za učitelje in šole bolečim vprašanjem, ki so povezana z vulgariziranjem in zlorabo številskih rezultatov NPZ, ki jih nekateri nevede, v dobri veri, nestrokovno, zlonamerno ali velo kot mobing  uporabljajo za razvrščanje šol, razvrščanje učiteljev, pritiske na učitelje, dokazovanje o ustreznosti in neustreznosti učiteljevih ocen pri predmetu, številsko primerjanje rezultatov različnih predmetov, na drugi decimalki temelječih interpretiranjih »ogromnih« razlik, temeljnega nerazumevanja, kaj je in čemu služi (nacionalno) preverjanje in čemu šolsko ocenjevanje.