Kaj lahko imajo skupnega e-tablica, Karel Veliki, Evropska unija in Ludvik XIV.?

Na prvi pogled skoraj nič, toda … Če se vživimo v vlogo učenca 8. razreda, veliko. Pa poglejmo, kako so učenci skupaj z učiteljico združili sodobnost in preteklost.

Na Osnovni šoli Mislinja že vrsto let izvajamo različne projekte. V zadnjem času smo zelo vpeti v dva med seboj zelo različna projekta, ki pa se znotraj pouka lahko povežeta. Tako bomo skušali pri uri zgodovine uresničiti cilje, ki so zapisani v projektu E-šolska torba. Glavni nosilci le-tega so MIZŠ, ZRSŠ in Arnes.

Učenci med uro niso samo spoznavali nove učne vsebine, povezane z življenjem Ludvika XIV. in utrjevali že pridobljenega znanja o Karlu Velikem, ampak so se seznanili tudi z osnovami francoskega jezika. S tem smo uresničili idejo medpredmetnega povezovanja in sledili cilju tako imenovanega vseživljenjskega (procesnega) učenja.

V uvodu sta se gosta predstavila v francoskem jeziku. Večina učencev se je prvič srečala z jezikom v »živo«. Tako smo od neznanih dejstev prešli k znanim, saj so učenci povezali znanje o Evropski uniji prek spoznavanja jezika. S tem smo aktivno prispevali k uresničitvi ciljev v projektu Problem based learning and cross-curricular teaching of the EU / PROCROS – Problemsko učenje in medpredmetno poučevanje Evropske unije v šoli. Ta enoletni projekt izvaja Center za proučevanje mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede (univerza v Ljubljani), sofinancira pa ga Evropska unija.  

Učenci so imeli v tej uri aktivno vlogo, saj so pri delu uporabljali e-tablico in spletno učilnico. S takšno obliko dela so razvijali zmožnost kritične presoje zgodovinskih dogodkov, pojavov in procesov z uporabo večperspektivnih zgodovinskih virov in literature. Sama sem imela vlogo režiserke, ki je učence usmerjala pri delu.

Izvedba takšne oblike učne ure omogoča premik k usvajanju zahtevnejših učnih ciljev, kot sta razvoj kritične presoje in usposabljanje za samostojno učenje. Hkrati ta oblika dela zahteva, da kot učiteljica zmanjšam delež tradicionalnih učnih prijemov, ki temeljijo na metodah po večini v učitelja in snov usmerjenega transmisijskega pouka s pomočjo bolj interaktivno zasnovanega pouka, ki miselno in čustveno spodbudi učence k intenzivnejšemu sodelovanju in sooblikovanju učne ure.

Učnih ur so se kot opazovalci udeležili visokošolski učitelji s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani (izvajalci projekta PROCROS), kot evalvatorji pa tudi svetovalec z ZRSŠ-ja gospod Vojko Kunaver in sodelavci v projektu E-šolska torba na OŠ Mislinja.