Učiti za več znanja ali dresirati za boljši rezultat na zunanjih preskusih

V okviru projekta Podpora učiteljem pri formativnem spremljanju na Zavodu RS šolstvo je 23. januarja potekalo  delovno srečanje Formativno spremljanje znanja. Gost srečanja je bil Norman  Emerson, strokovni direktor področja za ocenjevanje iz izobraževalne institucije  Education Scotland.

Svetovalci ZRSŠ so škotskemu strokovnjaku pred prihodom poslali spisek 67 vprašanj, ki jih je vodja in nosilka projekta ter gostiteljica srečanja, Ada Holcar  Brunauer, strnila v tematske sklope: kako so se na Škotskem lotili formativnega spremljanja znanja (FSZ), kako in koliko so škotske šole vključene v FSZ, katere službe in ustanove so bile na Škotskem vključene, kako na Škotskem praktično poteka FSZ, kakšen je odnos učencev/dijakov in staršev do FSZ, razmerje med dejavnostmi v trikotniku spremljanje-vrednotenje-ocenjevanje,  koliko FSZ pomaga učencu k razmisleku o učenju, koliko razvijajo FSZ v drugih državah, kako pomembna za uveljavitev FSZ je denarna podpora,  odnos med zaključnim izpitom in FSZ, je boljše normiranje pričakovanih rezultatov ali umerjanje želenega znanja, raziskave o FSZ.

Med drugim je Norman Emerson povedal, da je za vsako spremembo v izobraževanju, kaj šele reformo, nujno  družbeno soglasje; pri pripravi sprememb morajo sodelovati zavodi, univerza, inštituti in nevladne organizacije; vse pa mora temeljiti na učitelju kot soodgovornem strokovnjaku, ki bo ključni dejavnik za uspeh spremembe. Na Škotskem nimajo nacionalnega preverjanja znanja, imajo pa tako imenovano umerjanje (moderation), na katerem se srečajo učitelji in ob izdelkih in dosežkih učencev primerjajo njihovo znanje; umerjanje Škotsko, ki je dvainpolkrat večja od Slovenije, stane 3,7 milijona evrov. Zanimiv je bil tudi njegov opis brezocenske škotske šole, ki temelji na sporočanju tega, katero raven znanja dosega učenec.

Danes (24.1.) bo imel škotski strokovnjak na Zavodu RS za šolstvo delavnice za slovenske učitelje.

Twitter: #forma_sprem