E-listovnik kot Don Kihot ali kot zmagovalec?

Mednarodni projekt Evropski listovnik povezuje 6 držav: Ciper, Irsko, Litvo, Španijo, Avstrijo in Slovenijo. Ena od dejavnosti je tudi medsebojno obiskovanje in izmenjevanje izkušenj.  Zato je Ljubljano obiskala štiričlanska skupina, ki projekt vodi v Avstriji. Dopoldne so pripravili delavnici za ravnatelje, člane slovenskega strateškega tima in za strokovnjake, ki oblikujejo okolje Mahara. Opoldne je Klaus Himpsl-Gutermann , Univerza na Dunaju , predstavil  povezovalne evropske projekte, v katere bi se lahko vključili.  Popoldne so bile delavnice za šolske razvojne time.

Kot se spodobi za pustni torek, ki ga tudi Avstrijci veselo praznujejo kot Fasching,  so udeležence najprej pozdravile maškare Osnovne šole Polje s pesmijo, za njimi pa Gregor Mohorčič, direktor ZRSŠ, in Tanja Rupnik Vec, ki vodi slovenski projekt. Nato je

Andrea Ghoneim  z  Donavske univerze v Kremsu razložila, kako vključiti elektronski listovnik v šolsko delo. V Avstriji ga uporabljajo tako za učenje kot formativno spremljanje  študentovega napredka. Opozorila je tudi na zaščito zasebnosti in varnosti. Ravnatelji so poudarili, da e-listovnik omogoča učiteljem stalno kakovostno povratno informiranje učencev.

Thomas Strasser z dunajske univerze je za uvod v popoldanske delavnice pripravil zanimivo predavanje  s samospraševalno rdečo nitjo, ali je e-listovnik uresničljiv ali samo donkihotski boj z mlini na veter. Tri delavnice, ki so jih vodili strokovnjaki iz Avstrije,  so nanizale nekaj praktičnih rešitev, ki učitelju olajšajo delo v listovniškem e-okolju, učencem pa prepričljivost; pokazale pa so tudi različnost pogledov in izkušenj, saj severni sosedje e-listovnik uporabljajo na visokošolski ravni.

Aprila se bodo v Sloveniji zbrali predstavniki vseh šestih držav, kar bo priložnost, da se  sestanejo s slovenskimi učitelji; predvsem s tistimi, ki še dvomijo v uporabnost in koristnost e-listovnika.

Ključnik: #eufoliosi