Bralno razumevanje v Tuhinjski dolini

Dveletni državni projekt o bralni pismenosti, ki se je lani iztekel, organizacijske enote ZRSŠ nadaljujejo s šolami, ki so pripravljene izmenjevati svoje izkušnje ter načrtno prispevati k temu, da bi učenci več brali, prebrano razumeli, se iz prebranega naučili in znali kaj narediti. Ena od takšnih dvaindvajsetih šol v OE Ljubljana je tudi OŠ Šmartno v Tuhinju.

Razvijanje bralnega razumevanja na šoli ni novost;  sistematično ga gojijo že več let skozi različne dejavnosti in projekte. Zato so sprejeli izziv, ki ga je ponudil zavod za šolstvo:  omogočili so spremljanje pouka vrhunski pedagoški strokovnjakinji ddr. Barici Marentič Požarnik, ki je skupaj s pedagoškima svetovalcema ZRSŠ, nekaterimi učitelji in ravnateljico Jožico Hribar osemkrat spremljala pouk.

Na podružnični šoli Zgornji Tuhinj so tretješolci predstavili raziskovanje pomladi, četrtošolci pa raziskovanje živalskega sveta vretenčarjev. Na matični šoli so v 2. razredu predstavili razredno knjižnico;  v 5. življenje na gradu; v 6. pri slovenščini obravnavo domačega branja; v 7. pri zgodovini srednji vek in pri angleščini bralno razumevanje katastrof; v 9. razredu so kraške pojave in pokrajine pri geografiji spoznavali s pisanjem razglednic.

Po vsaki uri so učeči in opazovalci, ki so med in po pouku zbrali tudi vtise in odzive učence, ovrednotili opravljeni pouk z vidika rabe ustreznih didaktičnih pristopov za boljše in globlje razumevanje prebranega.

Za posvet 26. junija  v Ljubljani bo Barica Marentič Požarnik na podlagi opažanj pripravila strokovno poročilo, ki bo tako analiza videnega učenja in poučevanja kot napotilo šolam za nadaljnje podpiranje učencev za boljše razumevanje besedil. Zahvalila se je šoli, ker ji je omogočila navzočnost pri pouku, in zaključila z mislijo, da jo je razveselilo tudi dejstvo, da v šoli uspejo udejanjati takšne kakovostne metode, za katere nekateri trdijo, da so zgolj papirnate znanstvene zamisli, v praksi in šolski resničnosti pa ne zaživijo.