Neuhojene stezice Evropskega listovnika

Na 15 slovenskih šolah se končuje prvo leto projekta Evropski listovnik, v katerem so na šolah preskušali, kako učencem in dijakom pomagati, da bi v medsebojnem komuniciranju lažje, bolje in učinkoviteje razvijali kakovostni vidik svojega znanja. Zato so se 2. julija na OŠ Mirana Jarca v Ljubljani srečali na celodnevnem posvetu, ki ga  je pripravil ZRSŠ.
V uvodu sta Tanja Rupnik Vec in Leonida Novak predstavili razmislek o prvem projektnem letu. Biserka Lap je v predavanju spomnila, da je pri učenju treba upoštevati tudi spoznanja nevroznanosti. Petra Mikeln, Ljiljana Mićović Struger, Tatjana Kreč in Mojca Novoselec so prenesle na udeležence izkušnje o kritičnem mišljenju, sodelovanju, komuniciranju, delu z viri in ustvarjalnosti pri pouku angleščine, matematike, slovenščine in zgodovine.
V popoldanskih delavnicah so udeleženci vrednotili primere uvajanja e-listovnika pri posameznih predmetih in se dogovorili, kaj bodo delali v drugem, zadnjem letu projekta.
Mednarodni projekt Evropski listovnik odpira horizonte razumevanja učenja, ki v našem okolju (še) niso prepoznani kot pomembni, koristni, smiselni, uporabni in učinkoviti. Mogoče tudi zaradi besedišča, ki v slovenski javnosti povzroča nejasnost in nedorečenost.

Avtor: Igor Lipovšek