Zgolj uspeli projekt ali prvi žebelj v krsti šolske ocene

V Ljubljani je 23. 10. potekala zaključna konferenca mednarodnega projekta CIDREE. Projektov namen je bil podpirati in usposabljati učitelje za formativno spremljanje (Supporting Teachers for Effective Assessment for Learning), ki naj bi poskrbelo za boljše informiranje učencev in dijakov o njihovem znanju, šibkih in močnih področjih, ugotavljanju njihovega učnega napredka in opiranju ter podpiranju njihovega (samostojnega) učenja.

Z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je udeležence pozdravil Gregor Mohorčič. Vinko Logaj, direktor ZRSŠ, je poudaril pomen učinkovitega učenja in poučevanja. Brigita Žarkovič Adlešič je opisala rezultate projekta, v katerem je sodelovalo 8 držav. Urška Margan in Saša Kregar sta orisali slovenski prispevek v projektu.
V osrednjem referatu je Barica Marentič Požarnik, tudi s sočanjem z mednarodnimi primerjavami, orisala preteklost in sedanjost ter usmerila v prihodnost formativnega spremljanja v Sloveniji. Tuje gostje Katrin Vaino, z univerze iz estonskega Tartuja, Claire Harvey, iz škotskega zavoda za šolstvo – Education Scotland Foghlam Alba, in Arja-Sisko Holappa, s finskega zavoda za šolstvo  – Opetushallitus (Utbildningsstyrelsen), so razkrile zanimivosti svojih šolskih sistemov, ki npr. na Škotskem zmorejo povsem brez številskih ocen.

V popoldanskem programu so slovenski učiteljice in svetovalke ZRSŠ nanizale obilico primerov, ki so dokazovali, da je možno znanje in učenčevo učno prizadevanje tudi v slovenski šoli spremljati formativno. In ga ne zgolj ocenjevati; ali kot je duhovito opozarjal pokojni Janez Bečaj – oštevilčevati. Predstavljeni so bili primeri za razredni pouk, matematiko, angleščino, biologijo, latinščino in  nemščino. Dodatno razsežnost sta razkrila prispevka, ki sta formativno spremljanje nadgradila z informativno tehnologijo – spremljanjem učenčevih dosežkov z e-listovnikom in možnostjo posrednega komuniciranja z učiteljem (ki se je izkazalo za bolj neposrednega od živega).

V zaključni razpravi so udeleženci razgrnili paleto navdušenja, priložnosti, prednosti, strahov, težav, ovir in nevarnosti za širšo in množičnejšo uvedbo formativnega spremljanja v slovenske šole. Nekatera razmišljanja so bila zelo škotska – nobenemu učencu ne “damo” več ocene –  nekatera zelo zavedajoča se dejanskosti in slovenskega kulturnega okolja. Vsa pa upoštevaje zjutraj povzeto misel ameriškega predsednika Wilsona pred sto leti, da je lažje prestaviti pokopališče, kot pa spremeniti šolski program.

Konferenca je bila sočasno spremljana tudi s tviti.

gregor_mohorcic

barica_marentic_pozarnik brigita_zarkovic direktor_zrss_vinko_logaj kregar_margan obcinstvo  usm_sprem_v_prvem_triletjuubor_os_majde_vrhovnik usm_sprem_pri_biologijiusmerjevalno_spremljanje_pri_tujih_jezikih

About Igor

učitelj; geograf in sociolog; vesel, če se z menoj ne strinjate in to poveste

One thought on “Zgolj uspeli projekt ali prvi žebelj v krsti šolske ocene

  1. Igor
    5. 11. 2014 at 07:56

    Nekaj klicev in sporočil me je doletelo. Od zvedoznansko navdušenih – bomo res že prihodnje leto brez ocen v osnovni šoli? – prek diskusijsko dvomečih do ocenobransko jezljivih – kaj ste čisto zmešani!!!! In ti si zraven????. Tako da sem slednjim moral reči, naj ne ubijajo kurirja, mi je zgolj povzel razprave, če niso zadovoljni s sporočilom.
    Po daljšem razmisleku … bi se v slovenski šoli zavzemal za sobivanje ocen in preverk. Pomen ocene je pri nas precenjen, preverjanje (naj bo sprotno, usmerjevalno, diagnostično, formativno, afirmativno, …) pa podcenjeno in v nekaterih šolah degradirano na predocenjevanje. oz. ocenjevanje z neredovalničnimi ocenami.