Bodo Finci leteli dlje ali tonili globlje?

Na Pedagoški fakulteti v Ljubljani je 3. decembra potekal pogovor o knjigi z naslovom Finska v vrhu znanja 2030, ki jo je izdal CEPS v sodelovanju s SVIZ. Gre za slovenski prevod finske »študije o prihodnosti izobraževanja«, ki je v izvirniku nastala kot poročilo finskega sindikata vzgoje in izobraževanja (OAJ).

Ker je Finska v preteklosti veljala za zgled, še danes pa jo imajo mnogi za primer dobrega urejanja javnega šolstva, čeprav so njeni trendi znanja v  mednarodnih primerjavah padajoči, je knjižica dobrodošla motivacija, da bi se tudi v Sloveniji lotili pogleda v prihodnost šolstva na takšen način. Knjigo so predstavili Slavko Gaber, Branimir Štrukelj in Marjan Šimenc, za uvod pa je poskrbel Pavel Zgaga.

V predstavitvi in razpravi so bile kritično prečesane razmere, v katerih je znanje zreducirano na profitonosno kompetenco. Sindikalni tajnik je orisal pogubno logiko, da država najlažje varčuje pri šolstvu; duhovito je pristavil, da šola, ki gre v korak s časom, ne bi smela izobraževati za delo, ampak za brezposelnost. Gaber je poudaril, da dobro javno šolstvo ni le garant družbene prosperitete, ampak tudi podoba njene (ne)demokratičnosti. Šimenca je strah: če že Finci krčijo denar za šolstvo, kako  bo šele pri nas.

Barica Marentič Požarnik se je edina dotaknila slovenske šolske strokovnosti in učiteljeve kompetentnosti. Ugotavlja, da se narobe in premalo poglobljeno v Sloveniji ukvarjamo z izobraževanjem učiteljev in jih na poklicni poti premalo strokovno podpiramo. Ob razlaganju vloge slovenske šolske inšpekcije je prasnila tudi iskrica med Alenom Kofolom in Igorjem Saksidom.

Ključnik: #finskasola

.Finska3Finska1Finska4

About Igor

učitelj; geograf in sociolog; vesel, če se z menoj ne strinjate in to poveste