Kristali in umetnost

Januarja 2014 je Ban KiMoon, generalni sekretar OZN skupaj z Irino Bokovo, direktorico UNESCA, uradno razglasil letošnje leto za mednarodno leto kristalografije. Razlog je preprost- kristalografija predstavlja enega od stebrov sodobne znanosti. Je veda o atomski zgradbi snovi, ki se ukvarja s simetrijo kristalov oz. razumevanjem njihove periodičnosti, določanjem struktur ter študijem odnosa med strukturo in lastnostmi snovi. Kristalno strukturo popolnoma opišemo z velikostjo in obliko ponavljajočega se motiva (osnovne celice) ter legami in nihanji simetrijsko neodvisnih atomov v osnovni celici. Simetrija pa ni le lastnost kristalov. V naravi jo lahko opazimo povsod – od snežinke do človeškega obraza. V tisočletni zgodovini sodobnega človeka je prisotna tako v umetnosti kot arhitekturi ali izdelkih visoke tehnološke vrednosti. Je izraz človekove ustvarjalnosti; je vezivo med lepim, privlačnim, uporabnim in kompleksnim ter težko razumljivim. Zato kristalografija danes povezuje mnoge znanstvene discipline, od agroživilstva, farmacije, gradbeništva, arhitekture, tehnike, razvojem novih materialov do raziskav, ki človeku pomagajo razumeti vesolje in nastanek življenja na Zemlji.

Razstava vam omogoča vpogled v osnovne celice kristalnih struktur (prosto lebdeče v prostoru), ki so razporejene v vozliščih kristalne mreže. Vozlišča na razstavi simbolizirajo kristali, ki jih je Ana Štuhec vzgojila v šolskem laboratoriju in jih osvetljujejo led lučke. Kristalografske smeri so navidezne premice, ki povezujejo vozlišča kristala (atome, ione ali molekule), kristalografske ploskve pa navidezne ravnine, ki povezujejo vozlišča. Slednje je simbolizirano z maketo, ki jo je pomagal ustvariti Rok Friš, ter 3-D animacijo, delo Aneja Golčarja, oba dijaka II. gimnazije. Njihovo sodelovanje tudi na simbolni ravni predstavlja povezovalno vlogo, ki jo kristalografija v današnjem svetu ima.

Ana Štuhec je dijakinja drugega letnika II. gimnazije v Mariboru. Četrtke preživlja v matematični učilnici, konec tedna s tempero in v karirasti srajci, v popoldanskem času pa jo najdete v PD6 (beri: šolskem kemijskem laboratoriju/naravoslovnem prizidku šole). V letošnjem šolskem letu pripravlja tudi raziskovalno nalogo o kristalih, ki posega na področje kemije in umetnosti – in pričujoča razstava je del le-te.

Rok Friš zaključuje 4. letnik na Drugi. “Kocke sestavljam cele dneve,” odgovori na vprašanje, kaj počne ob šoli. V resnici je to počel le zadnje dneve, drugače je navdušen modelar, raziskovalec in človek tehnike. Besede niso njegov način komunikacije z okoljem, zna pa ravno z njimi sprožiti salve smeha. Odlikujejo ga skromnost, zavzetost in upornost, natančnost in sposobnost kompleksnega načrtovanj (član zmagovalnega ekipe verižnega eksperimenta v letu 2013). Če v danem trenutku ni dosegljiv, obstaja velika verjetnost, da se skriva domači delavnici.

Anej Golčar je dijak 1. letnika II. gimnazije Maribor. Vedoželjnost, sposobnost poglobljenega pridobivanja znanja ter ljubezen do računalniškega modeliranja, so ga pripeljali v delovno okolje skupine, ki je realizirala projekt. Anej nas navdušuje s svojo mladostjo, samostojnostjo in zmožnostjo dela v skupini.

Video prispevek (Dejan Čegovnik):

Kristali_2