Naloge jubilejnega državnega tekmovanja iz znanja geografije so bile zahtevne

V Murski Soboti je 14. aprila potekalo državno tekmovanje iz znanja geografije. 20. tekmovanje sta organizirali Gimnazija Murska Sobota in Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota. Za svečani uvod so poskrbeli z živahnim kulturnim programom in pozdravi. Spregovorili so Roman Činč in Ludvik Sukič, ravnatelja obeh šol,  Aleksander Jevšek, murskosoboški župan, in Irena Kumer, predstojnica OE ZRSŠ Murska Sobota. Danijel Lilek, vodja tekmovanja je tekmovalce seznanil z navodili, mentorje pa usmeril v podporne naloge, ki so jih morali opraviti, da je tekmovanje nemoteno potekalo.

Tekmovalci so se najprej spopadli s testnimi nalogami o kmetijstvu in geografskih procesih, povezanih z njim. Na ta del so se pripravljali po literaturi.

V drugem delu so se  podali na teren, kjer so raziskovali kmetijske dejavnosti, rečno omrežje in oskrbo z vodo, rekreacijske in parkovne površine, gozd, mestotvorne in mestoslužne dejavnosti Murske Sobote in njen prostorski razvoj. Po vrnitvi s terena so v učilnicah in pisno odgovarjali na vprašanja o opazovanem. Pri odgovorih, ki so se nanašala na raziskovano ozemlje, so morali pokazati:

  • poznavanje geografske raziskovalne metodologije, terminologije in nekaterih procesov ter zakonitosti,
  • zmožnost uporabe šolskega znanja pri raziskovanju pomurske pokrajine,
  • sposobnost primerjanja dejstev na terenu in tistega, kar sporoča literatura,
  • geografske veščine in spretnosti ter
  • odnos do pokrajine.

Po tekmovanju so udeleženci še turistično spoznavali Mursko Soboto, mentorji pa so pregledali in ovrednotili njihove izdelke.

Sodelovalo je 114 osnovnošolcev in 69 srednješolcev, ki so si pot v finale zagotovili z uspehom na šolskem in enem od enaindvajsetih območnih tekmovanj. V pogovorih so mentorji predlagali tudi organizacijske in vsebinske izboljšave za prihodnje tekmovanje. Razmišljali so o prestavitvi državnega tekmovanja na soboto, o zgodnejšem začetku tekmovanja, o možnosti, da bi tekmovalci svoje odgovore vnašali v računalnik. Vsi pa so si bili enotni, da so bile vsebinsko in časovno letošnje naloge zahtevnejše od prejšnjih in tudi bolj selektivne.

Če bo organizatorjem uspelo zbrati denar, se bodo najboljši srednješolci junija udeležili regionalne olimpijade v Beogradu in avgusta svetovne olimpijade v Moskvi. Če… Če ne, bosta od letos samo še Nizozemska in Poljska državi, ki sta doslej sodelovali na vseh olimpijadah.

Terenske naloge si lahko ogledate na spletnih straneh Zavoda RS za šolstvo.

1_Aleksander_Jevsek_zupan 1_kulturni_program 1_Lilek_drzavni_koordinator 1_naposkok 1_naterenu_osnovnasola 1_naterenu_srednjesolci 1_organizatorji in gosti 1Irena_Kumer 1kulturni_nastop 1pri_gradu_osnovna_sola

About Igor

učitelj; geograf in sociolog; vesel, če se z menoj ne strinjate in to poveste

One thought on “Naloge jubilejnega državnega tekmovanja iz znanja geografije so bile zahtevne

  1. Lipovšek
    27. 4. 2015 at 07:37

    Težko je reči, ali so bile naloge težje ali so letošnji rezultati oz. dosežki tekmovalcev slabši.
    Res pa je, da imamo včasih težave in primerjamo neprimerljivo. Marsikdo rad primerja šolsko ocenjevanje, NPZ in vrednotenje tekmovalnih rezultatov. Omenjene tri oblike se razlikujejo vsaj po imenu, po namenu, obliki, (ne)prostovoljnosti, načinu, kraju itd. Zato jih je s strokovnega vidika (čeprav bi pri vseh treh za merjenje znanja uporabili isto nalogo) neustrezno primerjati.
    Razlikuje pa se tudi merski sistem.
    Pri ocenjevanju je treba iskati znanje in ga oceniti.Meni sicer neljubi, a v slovenski šoli skoraj “uzakonjeni” sistem je: polovica (50 % točk) za dve.
    Pri NPZ se ugotavljata tako znanje kot neznanje. Zato je cilj komisij, da so naloge sestavljene tako, da bi bilo slovensko poprečje umeščeno pri 50 %).
    Tekmovanje pa: bolj ko je selektivno, boljše je. Tina Maze verjetno ni slaba smučarka, če je ne eni od tekem zasedla “samo” 12. mesto. Ampak tistega dne, na tisti progi, s tisto postavitvijo, v tistem vremenu… je enajstim smučarkam pač uspelo pokazati več; s srečo ali pa, bi rekel Maradoma, “z božjo pomočjo”.