Povratno informiranje je ključno

Prvi krog razvojne naloge Formativno spremljanje/preverjanje, ki poteka na Zavodu RS za šolstvo, se počasi zaključuje. Pedagoški svetovalci obiskujejo šole in hospitirajo pri pouku ter poskušajo za splošno uporabo zbrati dobre primere formativnosti = opiranja učenca ali dijaka pri njegovem razvijanju znanja in učenja. Šole pa snemajo kratke filme, s katerimi bodo formativnost pokazale ali jo izpostavile.

V zadnjem tednu so bile med drugimi obiskane šole Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik, Srednja šola Slovenj Gradec in Muta in OŠ Preserje pri Radomljah. Ključni cilj svetovalčevih spremljanj pouka je bil, kolikokrat v uri se zgodita sprotno preverjanje in povratno informiranje; oboje z vidika učitelja, vrstnika in samega sebe. Po obliki pa sta preverjanje in informiranje lahko pisno, besedno in nebesedno.  Na šoli v Slovenj Gradcu uporabljajo tudi video, na podlagi katerega dijaki vrednotijo svoje učenje in ga po potrebi spreminjajo.

Zapis samovrednotenja v Kamniku Dijaki samovrednotijo učenje z zapisom. Le tako so njihove misli ubesedene in omogočajo povratno informiranje.
Izpolnjeni formular na OŠ Preserje pri Radomljah Pedagoški svetovalci, brez namena, da bi zgolj prek zapisanih znakov kakovostno vrednotili pouk, označujejo, kolikokrat se je kateri dogodek pojavil.
Opomnik za samovrednotenje in vrstniško vrednotenje v Slovenj Gradcu Kaj naj se vpraša dijak, ko predstavi svoje delo? In kaj naj mu sporočijo sošolci? Tabelski opomnik vedno pomaga.

.

About Igor

učitelj; geograf in sociolog; vesel, če se z menoj ne strinjate in to poveste