Se računalniškemu programiranju v šolah obetajo boljši časi?

V osnovnih in srednjih šolah je računalniškemu izobraževanju namenjenih premalo ur, zato so nujne spremembe učnih načrtov.

Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) letos obeležuje že 40. obletnico državnega tekmovanja v programiranju za dijake. Ob tej priložnosti je organizirala okroglo mizo z naslovom »Računalniško programiranje v šolah: kakšna bo prihodnost?«, na kateri so sogovorniki opozorili na problematiko računalniškega programiranja v osnovnih in srednjih šolah ter na nujnost sprememb učnih načrtov, v kolikor želimo področju programiranja zagotoviti svetlo prihodnost. Hitremu razvoju računalništva slovenski šolski sistem namreč ne sledi in če sprememb šolskega kurikuluma ne bo, bo Slovenija zaostala v razvoju.

»Računalništvo obstaja že več kot 40 let in v tem času smo bili priča številnim spremembam, ki pa jim slovenski šolski sistem ne sledi. Dijaki, ki se odločijo za študij na primer matematike, kemije ali fizike, vedo, kaj pričakovati od izobraževanja na fakultetni ravni, saj so se s temi predmeti srečali tako v osnovni kot srednji šoli. Z identifikacijo računalništva pa so težave, saj predmeta ne poznajo in ne vedo, kaj pričakovati od fakultetnega izobraževanja na tem področju. Osip vpisanih študentov je zato zelo velik,« je povedal prof. dr. Nikolaj Zimic, dekan Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. »Potrebna je digitalizacija šolstva kot celote. Računalništvo kot orodje se uporablja tudi v drugih panogah, zato je treba dobro računalniško opismeniti vse študente, ne le študentov računalništva.«

»V družbi je treba čim prej vzpostaviti razumevanje, kaj sta računalništvo in informatika, saj ne gre le za uporabo programov Word in PowerPoint, gre za resen študij, primerljiv z drugimi študijskimi programi,« je opozoril prof. dr. Borut Žalik, dekan Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. »Osnovna, temeljna znanja računalništva bi morala biti učencem posredovana že v osnovni in srednji šoli, saj ta vzpostavljajo drugačen način razmišljanja, ki ga pri drugih predmetih ne morejo pridobiti. Računalništvo bi bilo zato treba uvesti kot obvezni predmet že v osnovne in srednje šole.« Trenutno je obvezna ura računalništva le v prvem letniku srednje šole, medtem ko je v osnovni šoli računalništvo neobvezni izbirni predmet v drugi triadi.

»Uvajanje sprememb v slovenskem šolskem sistemu je zelo težaven in dolgotrajen proces. V tujini poteka bistveno bolj dinamično, spremembe se uvajajo hitreje. V Angliji so korenito spremenili način poučevanja računalništva, izobraževanje na tem področju poteka že v vrtcih. Tudi v številnih drugih državah, kot so Avstralija, Slovaška in Estonija, so spremembe bistveno hitrejše,« je dejal Radovan Krajnc, svetovalec za področje računalništva na Zavodu RS za šolstvo, ki se strinja, da so znanja s področja računalništva nujno potrebna.

Preoblikovanje izobraževanja za potrebe današnjih učencev zahteva stalno podporo za učitelje, denimo z uvajanjem novih učnih praks. Eno izmed učinkovitih orodij predstavlja program Intel Teach, ki ponuja podporo učiteljem pri implementaciji novih učnih pristopov. Temelji na principu, da je uspeh izobraževalnih sprememb  odvisen od učiteljeve učinkovitosti pri oblikovanju kurikuluma, navodil in ocenjevanja. S tem programom Intel pomaga učiteljem po celem svetu implementirati nove učne prakse, ki jih potem deli s skupnostjo.

»Informatika kot znanost je zelo pomembna. Države, v katerih so algoritmično razmišljanje začeli vpeljevati že v osnovnošolsko izobraževanje, dosegajo na računalniških tekmovanjih odlične rezultate. Tudi na fakultetah so bolj zadovoljni s študenti, ki se vpišejo k njim na študij,« je izpostavil dr. Darko Pevec, vodja slovenske ekipe za mednarodno računalniško olimpijado. Ob boku okrogle mize je ZOTKS razglasil še ekipo dijakov, ki bo med 12. in 19. avgustom zastopala Slovenijo na 28. mednarodni računalniški olimpijadi v ruskem Kazanu. V ekipo so se uvrstili Tim Poštuvan in Bor Brecelj iz Zavoda za računalniško izobraževanje Ljubljana ter Mihail Denkovski in Urban Duh z II. gimnazije Maribor.

Poleg tega pa je ZOTKS podelil tudi nagrade zmagovalcem natečaja za najstarejši še delujoči osebni računalnik, temelječ na arhitekturi Intel x86, ki ga je organiziral v sodelovanju s podjetjema Intel in E-misija, ki sta prispevali nagrade. Najstarejši računalnik – SIEMENS SAB80286-16-N z letnikom izdelave 1986 – je na natečaj prijavila Gimnazija Jurija Vege Idrija, drugo mesto je z računalnikom TOSHIBA T3100/40 iz leta 1989 zasedla OŠ Polhov Gradec, tretje pa s PSION-om MC400 iz leta 1990 OŠ Martina Krpana Ljubljana.

Prispevek: ZOTKS