Čebele letijo na 13. geografsko olimpijado v Peking

Na Gimnaziji Brežice so se 4. avgusta na zadnjem usposabljanju za 13. geografsko olimpijsko srečanje zbrali tekmovalci in mentorji Blaž Murko – Gimnazija Ptuj, Anže Šumah – ŠC Ravne na Koroškem, Ana Medja – Gimnazija Želimlje in Žana Florjanič Baronik – Gimnazija Brežice ter Boštjan Špiler, Janja Terbuc, Tina Šlajpah in Danijel Lilek. Preverili so znanje, ki so ga tekmovalci pridobili z intenzivnim samostojnim študijem, odgovarjali na vprašanja in dopolnjevali možne dogovore, naredili strategijo za predstavitev plakata, preigrali nastop za kulturno-naravno predstavitev ene od značilnosti Slovenije in uredili podrobnosti v zvezi z odhodom na tekmovanje.

15. avgusta bodo tekmovalci in spremljevalca odpotovali v Peking, kjer jih že naslednji dan čakajo tekmovalne naloge. Potek tekmovanja je našim tekmovalcem dobro znan, saj je Slovenija ena od petih držav, ki na olimpijadah sodelujejo že od vsega začetka. Pred odhodom smo za mnenje o slovenskem tekmovanju povprašali mentorje uspešnih zastopnikov slovenskih barv v Pekingu.

Kako na vaši šoli zgleda pripravljanje dijakov na šolsko tekmovanje?

Tina Šlajpah, Gimnazija Želimlje: “Dijaki se na šolsko tekmovanje pripravljajo večinoma individualno. Veliko število udeležencev otežuje izvedbo “pravega” terenskega dela, poleg tega pa se šolsko tekmovanje izvaja v zimskem času. Tako nam je vreme ponavadi preprečilo, da bi se odpravili na teren. Znotraj internega dela tekmovanje so zato pripravljene naloge, ki preverjajo različne geografske kompetence – od računanj azimuta, do branja diagramov in zemljevidov.”

Katere so največje težave mentorjev s podpiranjem in izvajanjem geografskega tekmovanja?

Mojca Merzlak Krebs, Gimnazija Ravne na Koroškem: “Ena izmed težav je priprava kvalitetnega terenskega dela tekmovanja. To je še posebej opazno na območnih tekmovanjih, kjer se pogosto izkaže, da imajo domači tekmovalci prednost. Tekmovanja potekajo pogosto v istem času zato se nadarjeni dijaki težko udeležijo vseh ali pa se na več tekmovanj težko vzporedno pripravijo.”

Kako na vaši šoli zgleda pripravljanje izbranih dijakov na območno in državno tekmovanje?

Janja Terbuc, Gimnazija Ptuj: “Z uvrščenimi dijaki se pripravljamo na območno tekmovanje skupaj. Poudarek je na pripravah terenskega dela, pri teoretičnem delu pa z dijaki pregledamo le posamezne izpostavljene probleme. Terensko delo opravimo v okolici šole in z njim dijaki vadijo veščine opazovanja, kartiranja in orientacije, delno po analizi SWOT.”

Katere spremembe predlagate pri izvedbi državnega tekmovanja iz znanja geografije?

Boštjan Špiler, Gimnazija Brežice: “Državno tekmovanje ima več kot dve desetletji tradicije in v tem času se je razvijalo in spreminjalo glede na potrebe in želje po izboljšavah. Realistično gledano je koncept dober, meni pomeni lep praznik, možnost druženja s kolegi in mladimi geografi ter avtentično strokovno izpopolnjevanje. Včasih se žal sprevrže v tekmovanje mentorjev, kar povzroči pritožbe na vrednotenje nalog.

Všeč mi je koncept iz olimpijade, ko eno nalogo pri ocenjevanju pregledajo trije ocenjevalci in se o oceni naloge uskladijo, kasnejših pritožb pa ni več možno vlagati. Bojim se, da pri nas vzgajamo mladino v  pravdarsko družbo. Zato predlagam, da se ocenjevanje nalog organizira tako, da vsako nalogo ocenjuje dvojica ali trojica istih učiteljev, ki morajo na tekmovanju ostati tako dolgo, da so vse naloge ocenjene. Tako bi možnost pritožb zminimalizirali. Če bi se kdo pritožil in bi bila pritožba utemeljena, bi bilo nujno še enkrat prevrednotiti oceno te naloge vsem tekmovalcem.

Letos je bilo v forumih zaznati nekaj negodovanj, da so bile naloge na šolski (SŠ in OŠ) ravni zelo težke oz. so zahtevale podrobnosti. Razumem, da morajo biti naloge selektivne. Toda tekmovanje razumem tudi kot orodje za promocijo geografije; zato si želim bolj množične udeležbe dijakov vsaj na šolskem tekmovanju. Morda je bilo na letošnjem šolskem tekmovanju res preveč takšnih nalog, ki geografiji niso naredile ravno reklame; celo obratno.”

Tviterjev ključnik: #IGeo2016

IMG_5065 Dober obet. Peking so na zemljevidu Azije takoj našli.

Zajeta slika Del plakata, s katerim se bodo Slovenci predstavili na Kitajskem.

DSC_0063 Da bi v kratki predstavitvi Slovenije čebele in čebelarstvo lažje predstavili, bo potovala  v Peking tudi zaščitna mreža.

IMG_5058 Mentorji in tekmovalci, ki so dva meseca intenzivno trenirali. Z leve spredaj: Tina Šlajpah, Janja Terbuc, Ana Medja, Anže Šumah; zadaj: Boštjan Špiler, Blaž Murko, Žana Florjanič Baronik, Danijel Lilek. Zadnjega srečanja se ni mogla udeležiti Mojca Merzlak Krebs.

Še zanimivost: ključne besede in dejavnosti (Command terms 2016) , ki jih bodo tekmovalci morali uporabljati na tekmovanju.

Fotografije: Tina Šlajpah in I. L.