Ustrezna obravnava potencialne storilce spolnih zlorab otrok odvrača od dejanj

Na Fakulteti za družbene vede je 28. septembra 2016 pod naslovom »E-ZLORABE OTROK: Delovanje storilcev in njihova obravnava« potekal že šesti posvet na temo zlorab otrok na internetu. Rdeča nit tokratnega dogodka je bila obravnava storilcev spolnih zlorab otrok. Organizatorji posveta prijavna točka Spletno oko, Center za varnejši internet Slovenija, Uprava kriminalistične policije Generalne policijske uprave in Združenje za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije, so ponovno zabeležili velik interes strokovne javnosti za tovrstno obravnavo problematike. Posveta se je udeležilo prek 230 slušateljev iz vrst policije, tožilstev, sodišč, socialnih služb, nevladnih organizacij, šolstva in industrije.

Posvet sta s pozdravnima nagovoroma otvorila vodja Centra za varnejši internet dr. Vasja Vehovar in pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi mag. Boštjan Lindav.

Dr. Vasja Vehovar, vodja Centra za varnejši internet, je v uvodnem nagovoru pozdravil udeležence posveta in izpostavil prihajajoč jubilej prijavne točke Spletno oko, ki bo marca prihodnje leto obeležila deseto leto sprejemanja prijav posnetkov spolnih zlorab otrok in sovražnega govora. V govoru se je dotaknil tudi aktualne problematike zakonodajne ureditve blokiranja dostopa do posnetkov zlorab. Po njegovi oceni lahko ta predstavlja pomemben preventivni ukrep, usmerjen v zaščito otrok, ki se vedno znova pojavljajo na teh posnetkih.

Pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi mag. Boštjan Lindav je v uvodnem nagovoru opozoril, da storilci spolnih zlorab otrok pogosto izkoriščajo ne zgolj naivnost otrok, temveč tudi nepoučenost njihovih staršev. Na področju posnetkov zlorab na internetu je izpostavil pomen raznovrstnih preventivnih dejavnosti. Pri tem  je po njegovih besedah izjemnega  pomena  sodelovanje  vseh  institucij, saj le s skupnim sodelovanjem  lahko  pripomoremo k bolj učinkoviti obravnavi posameznika in problematike zlorab otrok na spletu.

V prvem predavanju na posvetu je strokovnjakinja na področju preiskovanja spolnih zločinov in članica Nacionalne enote Nizozemske policije proti spolnemu izkoriščanju otrok Madeleine van der Bruggen predstavila analize vedenja storilcev  v različnih preiskavah, povezanih s posnetki spolnih zlorab otrok na internetu. Pri tem je izpostavila širok nabor različnih motivacij za kazniva dejanja in različne vrste storilcev zlorab, kar po njenem mnenju vodi v nujnost raznovrstnost pristopov organov pregona pri njihovi obravnavi. Poudarila je pomen analize vedenja pri primerjavi stopenj tveganja za ponovno ogrožanje otrok.

»Največji uspeh našega projekta je uspešno zdravljenje moških s pedofilskimi nagnjenji in minimizacija tveganja za to, da bi zagrešili kazniva dejanja na področju spolnih zlorab otrok«, je v govoru poudarila Petya Schuhmann, raziskovalka in koordinatorka projektov v okviru preventivnega projekta Kein Täter werden (»Ne postani storilec«) v Regensburgu v Nemčiji. Sedaj je po njenih besedah največji izziv obravnava moških, ki bi potencialno lahko zagrešili zlorabe oziroma kršili zakone o posnetkih zlorab na internetu, a hkrati na primer nimajo diagnoze pedofilije.  Do konca letošnjega leta nameravajo začeti nov program obravnave za tovrstne ciljne skupine.

Glavni namen vsakoletnih posvetov na temo zlorab otrok na internetu je, da se na enem mestu združijo znanje in izkušnje vseh, ki se pri svojem delu srečujejo s problematiko zlorab otrok na spletu, in da s tem omogoči čim bolj učinkovito obravnavo tovrstnih zlorab in inkriminiranih internetnih vsebin.  Ta namen organizatorji posveta zasledujejo z izobraževanjem ključnih akterjev, ki se srečujejo s to problematiko, ter z ustvarjanjem možnosti za vzpostavitev sodelovanja različnih organizacij.

Projekt Spletno oko in krovni projekt Center za varnejši internet izvajajo Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Zavod Arnes, Zveza prijateljev mladine Slovenije in Zavod MISSS, financirata pa ga Evropska komisija in Ministrstvo za javno upravo

Prispevek: Spletno oko