PI-pogovor: Raziskava PISA in motiviranost 15-letnikov za učenje naravoslovja

Rezultati mednarodnih raziskav PISA in TIMSS so gromko odmevali v slovenski javnosti, ker so pokazali znanje učencev v drugačni luči kot ga ponavadi dojema javnost in ga razumejo ter predstavljajo učitelji. Nekatere naloge, ki jih v reševanje ponujata obe mednarodni raziskavi, so za slovenski šolski prostor in družbeno pojmovanje pričakovanega znanja neobičajne, vse pa so domišljene, preverjane in testirane, tako da vsaka država iz rezultatov lahko izlušči koristne informacije za šolski razvoj, učitelji pa za pouk.

Zato Pedagoški inštitut, ki je nosilec raziskav v Sloveniji, poleg celostnih predstavitev pripravlja tudi tematske konference, okrogle mize in znanstvene posvete, ki se lotevajo izbranih tematik ali problemov, ki jih omenjena preverjanja znanja prinašajo. 14. decembra 2016 so v Trubarjevi hiši pripravili PI-pogovor MOTIVACIJSKI DEJAVNIKI DOSEŽKOV V RAZISKAVAH IEA TIMSS 2015 IN OECD PISA 2015. Poleg spoznavnih dosežkov je raziskava namreč preverjala tudi odnos učencev in staršev do znanja ter njihovo motiviranost za učenje nekega predmetnega področja.
Na podlagi zadnjih rezultatov TIMSS-a bomo posebej izpostavili tiste motivacijske dejavnike matematične in naravoslovne pismenosti, ki odstopajo od povprečja v drugih šolskih sistemih in izrazito prispevajo k oblikovanju lestvic stališč med učenci in dijaki pri nas, njihovo neposredno povezanost z znanjem ter izhodišča hipotez za pojasnjevanje povezav. Na podlagi zadnjih rezultatov PISA pa se bomo osredotočili na motivacijske dejavnike naravoslovne pismenosti, in sicer na različne vidike notranje in instrumentalne motivacije slovenskih 15-letnikov za učenje naravoslovja (npr. uživanje v učenju naravoslovja, interes za različne naravoslovne vsebine, zaznano samoučinkovitost pri reševanju naravoslovnih nalog), kar bomo prav tako povezali z dosežki na naravoslovnem testu.

V uvodu je Klaudija Šterman Ivančič izpostavila tiste motivacijske dejavnike matematične in naravoslovne pismenosti, ki odstopajo od povprečja v drugih šolskih sistemih in izrazito prispevajo k oblikovanju lestvice stališč med učenci in dijaki pri nas, njihovo neposredno povezanost z znanjem ter izhodišča hipotez za pojasnjevanje povezav. Njena zaključna ugotovitev je bila, da se slovenski 15-letniki zaznavajo kot kompetentni na področju naravoslovja, kar kažejo tudi njihovi dosežki, vendar v primerjavi z drugimi državani, vendar jih naravoslovje manj zanima in tudi učijo se ga neradi. Barbara Japelj Pavešić, nacionalna koordinatorka raziskave TIMSS, je predstavila zapleteni motivacijski trikotnik učenec – učitelj – starši, v katerem je težko ugotoviti, kateri subjekt bolj(e) vpliva na drugega. Raziskava je ugotovila, da so učenci zadovoljni z učitelji, ugotoviti pa bo treba, zakaj imajo tako odkolonilen odnos do učenja predmetov. Darka Zupanca, direktorja Državnega izpitnega centra, je predvsem zanimal paradoks, da se je od leta 2003 do 2015 samopodoba slovenskih učencev prepolovila, dosežki pa so se izboljšali. Opozoril je tudi na družbeni pogled, da bi morala šola in učenje morala biti nekaj prijetno-lahkotnega.

V razpravi, ki jo je z vprašanji usmerjala Eva Klemenčič, so Klaudija Šterman Ivančič, Barbara Japelj Pavešić in Darko Zupanc odgovarjali tudi na razmisleke iz občinstva. Ves pogovor pa je tekel v iskanje odgovorov za probleme; tako splošne, družbene, kot posebne, mikropedagoške. Nekatere izpostavljamo:

  • kako učitelje oskrbeti tudi s pedagoškim, ne le s predmetnim znanjem;
  • kako razbiti stereotipe, npr. da je “nek otrok bolj naravoslovec, drug pa bolj družboslovec“, da edino “učitelj lahko učencu da motivacijo“, da abstraktnega znanja matematike in teoretičnega znanja naravoslovnih predmetov pa “v življenu itak ne boš nikoli več potreboval” ….
  • kako ubiti resnično ali dozdevno dolgočasenje pri pouku;
  • postaviti merila dobrega učitelja; kdo je dober učitelj;
  • odsotnost strokovne inšpekcije pri pouku;
  • da so pričakovanja staršev in učitencev, koliko in kako naj jim bo učitelj na vojo, v razkoraku z učiteljevo dolžnostjo in pedagoško etiko;
  • da bi morali učitelji jasneje razmejiti, kdaj učencem sporočajo o njihovem znanju, kdaj pa, v vzgojnem smislu, o njihovem ravnanju.

dsc_0625 Eva Klemenčič, Darko Zupanc, Klaudija Šterman Ivančič in Barbara Japelj Pavešić.

dsc_0629 Uvodna prosojnica.

About Lipovšek

Iskalec možnosti, da bi bil pouk učinkovitejši in za učitelja manj naporen