O projektu, ki je dobro in pozitivno zaznamoval delo v izobraževalnih ustanovah od 2009 do 2013 je bilo veliko zapisanega. Besede, načrti, realizacije… pa so ohrranjeni tudi v biltenih, ki so v projektu redno ugledali luč sveta.

Podatke o nekaterih minulih projektih lahko pogledate, če v zgornjem menuju izberete ‘projekti’, potem pa na desni med ‘preteklimi projekti’ izberete željenega.
Tokrat smo dodali biltene, s katerimi smo obveščali udeležene in javnost, najdete pa jih tukaj.
Upam, da so še kdo napisal kakšen komentar.
Mislim, da je bil projekt dober, koristen in uspešen.V prihodnje bi bilo treba več energije časa in denarja usmeriti v ugotavljanje učiteljevih potreb in v e-ocenjevanje. Zdi se mi, da je vsaj polovica pisnega ocenjevanja na naših šolah takšna, da bi se lahko izvedla prek računalnika.
Zdaj sem pa čisto pomirjen. Tudi v svetu malo komentirajo prispevke o učenju in poučevanju.
http://www.teachhub.com/
http://www.about.com/education
Vsi, ki se nas je projekt kakorkoli dotaknil, si želimo, da bi se taki in podobni projekti še zgodili. V primeru e-šolstva pa pogrešam evalvacijo projekta ali analizo rezultatov s strani raziskovalnih institucij oziroma fakultet, ki jih tema zadeva.
Se strinjam.. Mislim, da so tovrstni projekti vse preveč črno-belo predstavljeni. Tudi učitelji rezultate razlagamo na dva načina:
a) vključeni v projekt so navdušeni, ker so dejavno sodelovali so zanesljivo našli veliko dobrih rešitev – ampak zaradi tega niso povsem verodostojni sodniki
b) mimobežniki so nezadovoljni in se jih projekt ni dotaknil – ti so še manj verodostojni
Premalo je pa tistih, ki so ob pomoči ali samostojno začeli uporabljati učno e-pojdporo in projektove rezultate. Takšni se mi zdijo še najbolj merodajni.
Se mi pa zdi, da bi bilo treba ugotoviti, koliko in kako se je projekt prijel v šolah kot celotah. Ali je premaknil večino učiteljev (vseh tako ali tako ne bo) ali samo posameznike?
Projektove rezultate vedno gledam v treh smereh: da odkrivajo tisto, kar je/bo uporabno samo peščici; tisto (tega naj bi bilo največ) kar bo splošno uporabno; tisto, česar se ne da/more/splača …. uporabljati v šoli.
Odzivi na terenu, med uporabiniki, so (povečini) zelo pozitivni, saj je bilo veliko narejenega. Res pa je tudi projekt bil izjemno široko zasnovan in izvajan. Tako z vidika pokritosti izobraževalnih ustanov, kot z vidika raznolikosti ‘ponudbe’. In pogrešajo.
Ja. Nov projekt bi morali zastaviti. Celosten. Zdajšnji so hvalevredni, a ciljajo na ozek pas e- oziroma i-izobraževanja.