Lastovke UP 2020: Pandemija učenja na daljavo

Lastovke UP se imenuje konferenca, ki jo že tretje leto zapored organiziramo na Univerzi na Primorskem. Konferenca poteka v okviru ESS projekta InoTeZ – Inovativno s tehnologijo do znanja. Udeleženci konference vsako leto izmenjujemo svoje izkušnje z uporabo IKT v pedagoškem procesu. Letošnja konferenca je bila v duhu covida-19, ne samo po imenu konference, temveč tudi po izvedbi in vsebinah predstavljenih prispevkov. Konferenco smo izvedli na način, kot se je izvajal pedagoški proces v zadnjih treh mesecih – prek Zooma. Vse predstavitve smo posneli ter jih naložili na Arnesov video portal. Z vsemi, ki se konference niso mogli udeležiti, povezave delimo prek Odprte UP.

Udeleženci konference smo se strinjali v oceni, da je način izvajanja pedagoškega procesa v času covida-19 le hiter in impulziven odziv na nastalo situacijo, nikakor pa ne način, ki bi ga bilo smiselno uporabljati še naprej.

Pomembna je dvosmerna komunikacija

Tako ni bilo samo v Sloveniji. Podoben odziv je predstavil tudi gostujoči predavatelj iz ZDA, dr. Richard E. West, ki je govoril o »emergency remote teaching«, podobno kot učitelji srednjih in osnovnih šol govorijo o šolanju na domu, ne pa o šolanju na daljavo. Če bi sledili Keeganovi[1] opredelitvi študija na daljavo iz leta 1991, bi ob prostorski in časovni ločenosti učitelja in učenca, šola (učitelj) učencem morala nuditi podporo pri učenju (usmerjanje in povratne informacije), učitelji pa bi tehnologijo morali izkoristiti za dvosmerno komunikacijo z učenci ter spodbujati sodelovanje med učenci. Iz razprav ob predstavljenih prispevkih je izhajalo, da temu pogosto ni bilo tako.

Razprava na okrogli mizi z naslovom »Quo Vadis?« je iskala odgovore na vprašanje, kaj narediti v primeru ponovitve karantene, da bi izobraževanje ne potekalo po načinu gašenja požara. Razprava je pokazala, da so se učitelji, vešči uporabe IKT, na krizno situacijo odzvali brez večjih težav, medtem ko so ostali potrebovali veliko več časa. Odziv pa je bil pogosto nespreten. Podobno velja tudi za šole. Tiste s podporo in vedenjem vodstva o možnostih uporabe IKT v pedagoškem procesu so krizo veliko lažje premagale. Uspešno so krizo prebrodile tudi šole, ki se vključujejo v različne projekte, kakršen je denimo Inovativna pedagogika 1:1.

Prosto dostopna navodila na Odprti UP

Na UP je pomoč pri prehodu na daljavo nudila projektna skupina InoTeZ, ki je takoj ob zaprtju univerze pristopila k usposabljanju učiteljev. Univerza na Primorskem je namreč vrata zaprla že teden dni pred ostalimi slovenskimi šolami. Tako smo v prvem tednu usposabljanja izvajali prek Arnes VOXa, potem pa prešli na Zoom. Med epidemijo smo izvedli številne e-delavnice, ki se jih je udeležilo prek 450 udeležencev iz različnih učnih okolij. Za učitelje na UP smo že konec prvega tedna pripravili »Priporočila za delo na daljavo«, ki so, tako kot tudi druge vsebine, prosto dostopna na Odprti UP ter prenosljiva tudi v druga učna okolja.

Sama IKT v pedagoško prakso vključujem že več kot 20 let. Konec prejšnjega stoletja smo prek spleta izvajali državno tekmovanje iz ekonomije za srednje šole. Po 20-ih letih tekmovanje poteka klasično, na papirju.

Učenje na daljavo : učenje na domu

Kolegov s podobnimi prizadevanji je v Sloveniji veliko. Številni navdušenci že leta, v stilu don Kihota, prepričujemo prepričane. Vsa ta leta nismo bili dovolj slišani… vse dokler ni prišel virus. Pandemija učenja na daljavo? Ne, veliko bolj je bilo vse skupaj podobno pandemiji učenja na domu. Številni so spoznali ne le to, da IKT omogoča sodelovanje na daljavo in je marsikateri sestanek izvedljiv prek spleta, temveč tudi to, da uporaba IKT v pedagoški praksi zahteva drugačen način dela. Podobno kot uvedba IKT v poslovni svet zahteva prenovo poslovnih procesov. Tisti, ki so se na epidemijo odzvali na takšen način, so zmagovalci, druge pa čaka še veliko dela. 

Mogoče bi bilo treba razmisliti, da bi šole, po zgledu poslovnega sveta, vsako leto izvajale »stresne teste« o tem, kako se šole odzovejo na morebitno zaprtje šol in potrebno prilagoditev pedagoškega dela na daljavo. Znamo? Zmoremo? Seveda. Skupaj zmoremo več.

Prispevek: dr. Viktorija Florjančič, Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, vodja projekta InoTeZ

Uporabne povezave:


[1] Keegan, D. 1991. Foundation of distance education. 2. izd. London in New York: Routlege.