Za pripravo enotnih razlag učnih vsebin

Skupina strokovnjakov, ki je predstavila klinične izkušnje v otroški in mladostniški psihiatriji v času epidemije covid-19, predlaga, da se za izobraževanje na daljavo pripravi enotna razlaga ključnih učnih vsebin.

Šole imajo ne le pomembno izobraževalno vlogo, ampak tudi vlogo v vzgoji in socializaciji in so pogosto prve, ki ugotavljajo duševne stiske ali bolezni učencev. Njihovo delovanje je neizpodbitno nujno za razvoj otrok in mladostnikov ter družbe nasploh.

V tej epidemiji, ki je potekala od sredine marca pa do konca maja 2020, je prišlo do odklonov, ki jih v morebitnih drugih epidemijah ne bi bilo pametno ponoviti, v svojem poročilu opozarja Izvršni odbor Združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu.

V svojem poročilu ocenjujejo, kako je epidemija vplivala na duševno zdravje otrok in mladostnikov. Med drugim so ocenili tudi vpliv zaprtja šol.

Stiske zaradi učne snovi

Veliko akutnih stisk je bilo vezanih na obseg učne snovi, ko je bila podajana neenakomerno in brez dodatne razlage (npr. v obliki videokonferenc). Učna snov je bila pogosto podajana prek več različnih kanalov (spletne učilnice, E-asistent, več različnih naslovov elektronske pošte).

Prikrajšani so bili predvsem otroci, ki potrebujejo dodatno strokovno pomoč (in imajo denimo status otrok k s posebnimi potrebami), in se zaradi svojih značilnosti težje organizirajo, in tisti, ki jim starši niso bili na voljo za pomoč.

Stiske so se pojavljale tudi zato, ker se odločbe o prilagoditvi pouka in preverjanja znanja pri izobraževanju na daljavo niso vedno upoštevale. Starši mlajših otrok, predvsem tistih z nemirnostjo, manjšo zmožnostjo pozornosti in vedenjskimi težavami, so poročali o velikih obremenitvah in stiskah, saj so ob pomoči otroku pri šolanju večinoma delali tudi za svojo službo. Po eni strani so poročali, da zdaj lažje razumejo učitelje, kako težko je usmerjati nemirne otroke, po drugi strani pa take situacije dodatno razkrivajo potrebo po podpori staršem pri vzgoji, učenju in vedenju svojih otrok.

Povečana uporaba digitalnih medijev

Drugo zelo pereče vprašanje je, kaj bo povečana in s strani avtoritet spodbujena uporaba elektronskih medijev prinesla na dolgi rok generacijam, ki že tako čezmerno uporabljajo digitalne medije, v svojem poročilu opozarjajo strokovnjaki za otroško in mladinsko psihiatrijo.

Pomanjkanje jasnih informacij in usmeritev

Straši in mladi so vse od sredine aprila 2020 različni strokovnjaki, institucije, delovne skupine in ministrstva »bombardirali« s spreminjajočimi se in nasprotujočimi si razmišljanji ter informacijami, kdaj in kako ter za koga naj bi ponovno odprli šole.

Za duševno zdravje tako otrok in mladostnikov kot staršev in učiteljev bi potrebovali predvsem jasne informacije in usmeritve, ki so usklajene med in potrjene od vseh za to pristojnih organov.

Pomembna vloga učiteljev ob povratku v šolo je tudi naslavljanje socialnih in čustvenih potreb otrok. Nejasnosti glede vračanja v šolo (kdo, kdaj in zakaj) je navajalo kot vzrok svoji stiski in poslabšanju psihičnih stanj kar nekaj otrok in mladostnikov.

Predlogi za izboljšave

Strokovnjaki s področja otroške in mladinske psihiatrije na podlagi izkušenj, ki so jih dobili med epidemijo, in svojega strokovnega znanja za morebitni drugi val predlagajo vrsto izboljšav. V primeru nadaljnjih potreb po šolanju na daljavo konkretno predlagajo pripravo enotnih razlag ključnih učnih vsebin.

Prvič, to bi omogočilo enakovrednejše možnosti učenja za vse in možnost dodatne razlage, kar bi posledično zmanjšalo razlike med otroki.

Drugič, razbremenilo bi učitelje, ki bi tako lažje naslavljali socialne in čustvene potrebe otrok ter druge vzgojne vsebine, ki so aktualne med izobraževanjem na daljavo in ob ponovnem vzpostavljanju rednega šolanja.

Celotno poročilo Izvršnega odbora Združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo: