Večina držav si ne želi šolanja na daljavo

Simona Kustec Vir MIZŠ

V večini držav Evropske unije še niso sprejeli dokončne odločitve glede izvajanja pouka v novem šolskem letu. Kako se bo odvijalo, bo odvisno od jesenske epidemiološke slike. Prav tako si večina držav članic ne želi pouka na daljavo. Deloma pristajajo na kombinirano poučevanje v primeru, če bo to res potrebno.

Tako je pokazalo nedavna razprava evropskih ministric in ministrov, pristojnih za izobraževanje, ki so se sestali na videokonferenci, da so izmenjali izkušnje pri izvajanju izobraževanja na daljavo v času pandemije covid-19 in informacije o pripravah na naslednje šolsko oziroma študijsko leto.

Motenj pri izvajanju programa Erasmus+ ne bo


Evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, mladino in šport Marija Gabriel je izpostavila ključno vlogo šol in učiteljev pri digitalnem in zelenem prehodu ter trajnostnem razvoju, poudarila je pomen univerz prihodnosti, krajših oblik izobraževanja , ki bi prinesla bolj fleksibilno poučevanje, ter izpostavila pomen sledenja študentom pri prehodu na trg dela.
Poudarila je tudi, da ne bo motenj pri izvajanju programa Erasmus+. Študentje bodo lahko pričeli najprej z virtualnimi aktivnostmi, nato pa tudi z realnimi, če bodo to dopuščale razmere.

Večina ministric in ministrov je v razpravi izpostavila pomen nove vloge učiteljev pri prenosu znanja, vključevanja vseh posameznikov ter ustrezni pripravi učiteljev na kombinirano učenje. Strinjajo se, da ne more nič nadomestiti poučevanja v šoli.

Zagotoviti brezplačne prenosnike za vse

V razpravi je bil izpostavljen tudi pomen investiranja v šolsko infrastrukturo, ki bo omogočala ustrezen prehod na digitalno in okolju prijazno poučevanje. Pomembno bo vlagati v digitalno opremo, razviti digitalne platforme za šole ter zagotoviti brezplačne prenosnike za vse.

»Slovenska izkušnja kaže, da smo v kratkem času vzpostavili vzporeden sistem izobraževanja, ki bi ga lahko poimenovali ‘učenje v času krize’. Preko različnih ukrepov, kot na primer projekt DIGI Šola, v okviru katere je potekala donacija računalniške opreme, smo zmanjšali razkorak med učenci pri usvajanju znanja ter zagotovili, da se šolsko leto zaključi ne glede na obliko izobraževanja,« je izjavila ministrica Simona Kustec.

Kustec: Spodbujanje novih metod poučevanja

Ministrica je predstavila slovenske izkušnje poučevanja na daljavo in orisala prizadevanja za zagotavljanje nemotenega izobraževalnega procesa, prilagojenega posebnim razmeram. Poudarila je, da je treba posebno skrb nameniti preprečevanju nastajanja večjih razlik med učenci pri usvajanju znanja ter ranljivim skupinam.

V zvezi s pripravami na novo šolsko leto je poudarila, da gre »razmislek v smeri spodbujanja novih metod poučevanja s poudarkom na močni vlogi učiteljev. Izobraževanja na daljavo ne moremo enačiti z izobraževanjem v šoli, ga pa lahko spodbujamo v posebnih razmerah, s čimer poskušamo zagotavljati vključujoč način izobraževanja za vsakega učenca in dijaka.«

»Ko govorimo o digitalni preobrazbi, to z vidika izobraževanja pomeni, da je potrebno vlagati in razvijati razvoj posameznika, zagotoviti ustrezno izobraževanje učiteljev in drugih odraslih, investirati v infrastrukturo in opremo organizacij in posameznikov. Domisliti bo potrebno tudi, kako zagotoviti pokritje vseh področij, ki jih zagotavlja šola – od varnosti, varstva do prehrane,« je na videokonferenci ministric in ministrov pristojnih za izobraževanje dejala ministrica Simona Kustec.

Dodaj odgovor