Za štiri petine učiteljic poučevanje na daljavo stresno

Tiskovna konferenca Zavoda RS za šolstvo.

Direktor Zavoda RS za šolstvo dr. Vinko Logaj ter dr. Tanja Rupnik Vec, vodja središča za kakovost in raziskovanje na ZRSŠ in dr. Branko Slivar, vodja oddelka za srednje šolstvo so danes predstavili rezultate raziskave Izobraževanje na daljavo v času epidemije Covid-19 v Sloveniji.

V raziskavi je sodelovala tretjina vseh učiteljev osnovnih in srednjih šol, desetina učencev in dijakov ter dve tretjini ravnateljev. Kot je uvodoma povedala ministrica za šolstvo dr. Simona Kustec, so rezultati zelo pomembni, saj prihajajo iz prve roke, torej od udeležencev in izvajalcev v učnem procesu. Iz njih bodo izhajali modeli in načrti za jesensko obdobje, če takrat ne bo mogoče izvajati običajnega učnega procesa. Ta bo najbolj optimalen v danih epidemioloških razmerah, obljublja ministrica.

Izhodišča za podporo in nove sistemske rešitve

Raziskava je potekala maja, v osmem tednu izobraževanja na daljavo, ko so bile prebrodene začetniške težave, in kot kažejo rezultati je bilo v danih okoliščinah izobraževanje na daljavo dobro izvedeno, meni dr. Logaj. Rezultati bodo izhodišča za podporo šolam na tem področju, za nove sistemske rešitve, pa tudi za smiselno rabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) tudi izven poučevanja na daljavo.

Skupno so raziskovalci zavoda za šolstvo postavili 89 vprašanj, rezultati so med drugim obdelani ločeno na razredni in predmetni stopnjo osnovne šole ter na srednješolski stopnji.

Poglejmo nekaj zanimivih izsledkov:

  • Za 80 odstotkov učiteljic in učiteljev je bilo poučevanje na daljavo zelo zahtevno in stresno, pri čemer razlike med učitelji iz osnovnih in srednjih šol niso bile velike.
  • 70 odstotkov se je ocenilo, da so poučevali nekoliko ali precej slabše kot običajno.
  • Od 24 do 33 odstotkov učiteljev je samo pošiljalo navodila učencem oziroma dijakom.
  • Od 75 do 85 odstotkov učiteljev je v času izobraževanja na daljavo doseglo dve tretjini ali več učnih ciljev. Od tega jih tretjina ocenjuje, da vsebine, ki so jih preskočili, niso bistvene.
  • Absolutni zmagovalec načina ocenjevanje je bil ustno izpraševanje prek videokonference, nekoliko več je bilo tudi ocenjevanja praktičnih izdelkov.
  • Polovica učiteljev na razredni stopnji je bila v dnevnem stiku z večino učencev.
  • Učitelji so svoje znanje veščin uporabe IKT ocenili visoko, iz podrobnih odgovorov je sklepati, da jih največ med njimi ne obvlada snemanja in deljenja spletnih predavanj.

Učenci in dijaki so čas učenja na domu med drugim ocenili takole:

  • Veliko jih je menilo, da so naloge, ki jih pošilja učitelj, zanimive.
  • Veliko jih je pouk na daljavo doživelo kot ustvarjalen.
  • Za 20% učencev pa je bilo izobraževane na daljavo močno obremenjujoče. Vendar je treba ta podatek primerjati s tistim z lansko raziskavo »običajnega« učnega procesa, ki prav tako obremenjuje petino učencev in dijakov.
  • Za 40 odstotkov učencev je bilo izobraževanje na daljavo izziv.

Med glavnimi pomanjkljivostmi je 75 % učencev izpostavilo odsotnost sodelovanja s sošolci, 65 % pa je pogrešalo razlago učitelja. Po drugi strani pa pomanjkanje ustrezne opreme za delo očitno ni bil velik problem: le nekaj odstotkov nima svojega računalnika, 20 odstotkov vprašanih pa si ga je delilo z družinskimi člani.

Analiza izobraževanja na daljavo v času epidemije Covid-19 v Sloveniji jena voljo TU. Končno poročilo bo objavljeno oktobra.