Za tretjino snemanje spletnih predavanj pretrd oreh

V vseslovenski raziskavi, v kateri so v osmem tednu izobraževanja na daljavo (od 21. maja dalje) anketirali skoraj 25 tisoč učencev ter 7382 učiteljev, so raziskovalci Zavoda RS za šolstvo (ZRSŠ) med drugim zbirali ocene o usposobljenosti učiteljev za izobraževanja na daljavo. Učiteljem so na to temo zastavili dve vprašanji: kako vešči so uporabe različnih orodij in didaktičnih strategij izobraževanja na daljavo in kaj bi potrebovali za učinkovito in avtonomno izvajanje poučevanja na daljavo.

Kot smo že poročali, je eno temeljnih spoznanj raziskave ZRSŠ, da je bilo za večino učiteljic in učiteljev poučevanje na daljavo zelo stresno. Pomemben vir njihovega stresa je bila IKT, torej informacijsko-komunikacijska tehnologija.

Iz rezultatov omenjene raziskave je razvidno, da učiteljice in učitelji razrednega in predmetnega pouka v osnovnih šolah ter srednješolski učitelji v večini, to je več kot 65 odstotkov, obvladajo naslednje veščine:

– uporaba vsaj enega videokonferenčnega okolja

– uporaba vsaj enega od spletnih učnih okolij (Moodle, Google Classroom, MS Teams)

– uporaba vsaj enega orodja sodelovanja na daljavo

– izdelave posnetkov z razlago učnih vsebin

– snemanje in deljenje spletnih predavanj

– sestavljanja nalog in dejavnosti za samostojno učenje, za preverjanje znanja in za ocenjevanje znanja na daljavo.

Največ jih je uporabljalo en videokonferenčni sistem  (razredni pouk 89 %, predmetni pouk 91 %, srednja šola 94,7 % vprašanih), bodisi samostojno in brez težav (večina), bodisi samostojno, s težavami.

Spletno učno okolje obvlada več kot 80 odstotkov predmetnih in srednješolskih učiteljev (manjšina s težavami) in samo 68,2 % razrednih učiteljev.

Po drugi strani pa precej učiteljev še ne obvlada izdelave videev in spletnih predavanj.

Posnetka z razlago učnih vsebin ne zna narediti (ali le s pomočjo nekoga drugega) 31,3 % učiteljev RP, 29 % PP, in 29,9 % učiteljev na srednjih šolah.

Največ težav pa je s (samostojnim) snemanjem in deljenjem lastnih spletnih predavanj z učenci. Tega ne obvlada 46,5 % razrednih učiteljev, 38,9 % predmetnih učiteljev in 36,6 % srednješolskih učiteljev.

Velika potreba po usposabljanju in izmenjavi dobrih praks

In kaj bi še potrebovali, da bi povsem suvereno in učinkovito uporabljali digitalno tehnologijo tako pri poučevanju na daljavo kot za pouk v razredu? 

Polovica odgovorov se nanaša na usposabljanje za rabo digitalnih tehnologij. Prav tako so učitelji izpostavljali potrebo po izmenjavi dobrih praks.

Dve petini osnovnošolskih in dobra tretjina srednješolskih učiteljev pa so prepričani, da samo potrebujejo čas, da se prilagodijo zahtevam izobraževanja na daljavo in najdejo svoj pristop.

Približno tretjina učiteljev v OŠ in četrtina srednješolskih učiteljev bi za izvajanje izobraževanja na daljavo potrebovala kakovostnejše videoposnetke zahtevnejših učnih vsebin.

Nepogrešljivi računalničarji

Pri anketiranju ravnateljic in ravnateljev je raziskovalce zavoda za šolstvo zanimalo tudi, kdo so bili izvajalci izobraževanja strokovnih delavcev na šoli. Največ so ga izvajali računalničarji  (OŠ:77,5 % SŠ: 51,8 %)), ravnatelji (OŠ: 54,4 %, SŠ: 44,6 %) in posamezni učitelji ali skupina učiteljev (OŠ: 40,9 %, SŠ: 55,4 %).