Šolanje na domu. Vir: Annie Spratt/Unsplash.com
Avstrijska izkušnja je primerljiva s slovensko. Tudi v Avstriji so sredi marca pričeli z izobraževanjem na daljavo, 4. maja pa so pričeli s postopnim vračanjem v šole. V tem času so se učenci naučili samostojnega učenja, tako učenci kot učitelji pa so okrepili digitalne kompetence, je pokazala raziskava med učenci in učitelji. In priporočili: ti pridobitvi je treba v prihodnje izkoristiti tudi pri običajnem pouku.
Med 1. in 14. majem (v Avstriji se je 18. maja znova začel pouk v šoli za vse) so raziskovalci fakultete za psihologijo dunajske univerze anketirali 1759 učiteljev iz vseh tipov šol. Ne gre za reprezentativen vzorec, poudarjajo raziskovalci, vendar so izsledki povedni.
Večinoma so se učitelji v izobraževanju na daljavo dobro znašli: S to oceno se je zelo strinjalo blizu 23 odstotkov sodelujočih, 50 % se je v glavnem strinjalo.
Večina učiteljev je bila tehnično dobro opremljena: za približno 44 odstotkov vprašanih je bil pouk od doma z lastnimi tehničnimi sredstvi zelo dobro izvedljiv, za 36,8 % precej dobro.
Bolj ko jim je bil pouk z lastnimi tehničnimi sredstvi od doma bolje izvedljiv, bolj so bili učitelji zadovoljni s svojim poučevanjem na daljavo, je pokazala raziskava. Večina jih je tudi navedla, da je svojim učencem relevantno snov posredovala dobro (27%) oziroma precej dobro (57,6 %). A le 7 odstotkov jih je navedlo, da so prepričani, da so šolarjem, ki so imeli težave pri učenju, snov dobro posredovali.
Kaj je pri poučevanje na daljavo delovalo dobro?
Velika večina avstrijskih učiteljic in učiteljev je navedla, da so bili osebni odnosi z učenci pretežno pozitivni, podobno velik del se jih je kljub situaciji čutil povezane z učenci. In bolj ko so bili učitelji povezani z učenci, bolj so dosegli učne cilje.
Na vprašanje, kaj jim je v pouku od doma posebej dobro uspelo, so številni pedagogi navajali individualno obravnavo učencev prek osebnih povratnih informacij. Poleg tega so mnogi učenci postali dosti samostojnejši, izboljšalo pa se je tudi sodelovanje med učenci in starši.
In kaj je bilo pri poučevanja od doma najteže?
Veliko učiteljev je navedlo, da je bilo težko oceniti, koliko dela so učenci dejansko opravili doma. Problem je bil tudi v tem, da učence z učnimi težavami in tiste, ki so bili slabše tehnično opremljeni, niso mogli dovolj podpreti.
Svoje počutje v času izobraževanja na daljavo je večina učiteljev ocenila precej pozitivno. Dobro se jih je počutilo 17,6 odstotka, precej dobro 41,4 %. Pokazala se je jasna povezava med dobrim počutjem in obvladovanjem delovnih obveznosti. Bolj ko se je učitelj počutil pod časovnim pritiskom in bolj ko so ga njegove obveznosti obremenjevale, slabše je bilo njegovo počutje. Pomemben zaščitni faktor so bili socialni stiki: bolj ko se je učitelj v času izolacije počutil povezanega z njemu pomembnimi osebami, toliko bolje se je počutil. Pomemben zaščitni faktor na poklicni ravni pa je doživeta učinkovitost: prepričanje, da lahko kljub težkim razmeram dobro opraviš poklicne naloge, je povezano z večjo stopnjo zadovoljstva.
Katere kompetence je izobraževanje na daljavo okrepilo pri učencih?
Večina učiteljev je navedla samostojno, samoorganizirano učenje in digitalne kompetence. Prav tako sta dve tretjini učiteljev izboljšali svoje kompetence pri uporabi digitalnih medijev pri pouku (za 34,7 % vprašanih to povsem drži, za 30,6 % precej drži). Na vprašanje, katere oblike poučevanja na daljavo bi tudi v prihodnji vključili v običajen pouk, so pogosto navedli uporabo digitalnih učnih platform (npr. Moodle) in komunikacijska orodja (npr. MS Teams).
Številni učitelji bi v prihodnje omogočali učencem na digitalni način samostojno vadbo in poglabljanje znanja. Na splošno se je veliko odgovorov učiteljev nanašalo na to, da bi še naprej spodbujali samostojno delo z digitalno podprtimi načrti. V tem smislu je bil čas korone tako za učence kot učitelje tudi čas pozitivne izkušnje zlasti na področju samoorganizacije in digitalnih kompetenc, kar bi bilo treba upoštevati in nadalje razvijati v bodočih procesih poučevanja in učenja, priporočajo dunajski psihologi.
Učencem je bilo všeč doma
Raziskovalci fakultete za psihologijo Dunajske univerze so izvedli tudi spletno anketo, v kateri je sodelovalo več kot 11 tisoč šolarjev, starih od 10 do 19 let.
Zanimivo je, da je šlo počutje šolarjev v novih razmerah bolj v pozitivno kot v negativno smer: na petstopenjski lestvici je skoraj 30 odstotkov sodelujočih navedlo, da se je pri učenju doma počutilo bistveno bolje kot prej, blizu 20 odstotkov nekaj bolje, medtem ko se jih je 10 odstotkov počutilo malo slabše, nadaljnjih slabih 10 odstotkov pa bistveno slabše (pri 30 odstotkih se ni nič spremenilo). Raziskovalci so sicer opozorili, da je v spletni anketi sodelovalo zaradi slabšega dostopa do računalnikov sodelovalo premalo šolarjev iz ranljivih skupin, zato ocenjujejo, da se je najmanj 70 000 šolarjev v času učenja na daljavo počutje bistveno poslabšalo.
Tisti šolarji, ki so poročali, da so se med učenjem doma počutili bolje, so poročali tudi o boljšem učnem uspehu in o tem, da so si izdelali svoje učne strategije in načrte.
Boljše so se počutili tudi tisti učenci, ki so se med izobraževanjem na daljavo še vedno počutili povezane z njim pomembnimi osebami. 46 odstotkov je z njimi ohranilo enako raven stikov, 15,5, je navedlo, da so se stiki izboljšali, medtem ko je 11 odstotkov poročalo, da so se stiki poslabšali.
Uspešnost odvisna od sposobnosti za samoorganizacijo
In kako se je spremenilo učenje (v primerjavi z začetkom šolanja na domu)? Za skoraj polovico v ničemer. 18 % učencev je zatrdilo, da so jim šle naloge dosti boljše kot sicer, osmim odstotkom je šlo slabše, 6,6 % dosti slabše. Tisti, ki so navedli, da so se pri njih razmere za učenje poslabšale, so bili starejši, takšni, ki so dobili doma manj podpore in takšni, ki so imeli težave z učenjem že pred epidemijo. Na splošno je videti, ocenjujejo dunajski raziskovalci, da je uspešno učenje močno odvisno od sposobnosti za samoorganizacijo učenja.
Tudi avstrijski šolarji so pogrešali sošolce in učitelje
In kako zelo so pogrešali šolo? Tretjina učencev je šolo zelo pogrešala, četrtina je šolo precej pogrešala. Po drugi strani 9,3 % sodelujočih v anketi šole ni preveč pogrešala, 12,3 % odstotka pa čisto nič! Na odgovor, česa v zvezi s šolo niso prav nič pogrešali, so naštevali: niso pogrešali zgodnjega vstajanja, stresa ali dolgčasa med poukom.
Na vprašanje, kaj so najbolj pogrešali, pa je velika večina navedla stike s sošolci in učitelji.