Zaprte šole: več škode kot koristi?

šOLAR PRED OGRAJO

V začetku aprila, ko je bila pandemija novega koronavirusa na višku in ko so se po vsem svetu šole zapirale ena za drugo, je doma ostala kar poldruga milijarda šoloobveznih otrok.

S tem ukrepom že na začetku ni bil nihče zadovoljen. A ko so se tedni zaprtja šol razvlekli v mesece, je vse več pediatrov in učiteljev glasno začelo izražati skrb, da je ta ukrep otrokom povzročil več škode kot koristi.

Z zaprtjem šol ogrožamo življenjske možnosti mladih ljudi, so sredi junija v odprtem pismu z več kot 1500 podpisniki denimo opozorili britanski pediatri, združeni v Royal College of Paediatrics and Child Health (RCPCH). Učenje na daljavo je pogosto le bleda senca klasičnega poučevanja. Mnogi starši s težavo usklajujejo svoje službe in skrb za otroke doma. Učenci iz socialno šibkejših družin, ki bili odvisni od prehrane v šoli, so ostali lačni. Obstaja nevarnost povečanja nasilja in zlorabe otrok, saj učitelji ne morejo več opaziti, da je kaj narobe, in ukrepati, je našteval RCPCH.

V nekaterih državah, denimo na Tajvanu, v Nikaragvi in na Švedskem šol niso nikoli zaprli, v drugih so zaprte še zdaj. V Italiji denimo, so jih zaprli že 10. marca in so ostale zaprte do konca šolskega leta sredi julija.

V začetku junija je več kot 20 držav znova odprlo šole (Nekatere, med njimi Tajvan, Nikaragva in Švedska,) jih niso nikoli zaprle. Toda nekontroliran socialni eksperiment se je nadaljeval. V nekaterih šolah so strogo omejile stike med otroki, medtem ko so jim v drugih dovolile, da se igrajo skupaj. V enih so bile maske obvezne, v drugih prostovoljne. Nekatere vrtci in šole so takoj spet zaprle vrata, če so enem samem učencu postavili diagnozo covid- 19, druge so ostale odprte tudi, če je bilo okuženih več otrok in učiteljev in so v karantene poslale samo bolne in tiste, ki so bili v neposrednem stiku z okuženim(i).

Kaj je od tega se je izkazalo za najboljše?

Novinarji Science so pregledali izkušnje številnih šol, od Južne Afrike prek Izraela in Finske.

Izkazalo se je, da je za zajezitev širitve virusa najbolje, če so skupine šolarjev majhne, če nosijo maske in če je uvedena določena mera fizične razdalje med njimi. Prav tako se je pokazalo, da majhni otroci le redko prenašajo virus med seboj ali doma v družini. Toda, varnost pred širjenjem virusa ni odvisna samo od ukrepov v šolah, opozarjajo strokovnjaki. Odvisna je od zlasti od tega, koliko virusa kroži v skupnosti in s tem, kolikšna je verjetnost, da ga šolarji ali učitelji prinesejo v razred.

Manjša verjetnost okužbe pri otrocih

»Izbruhi virusa v šolah so neizogibni,« pravi Otto Helve, finski specialist pediater za infekcijske bolezni. Toda z nekaj spremembami šolske dnevne rutine so koristi pouka v razredu večje od tveganja, vsekakor tam, kjer je delež okužb v skupnosti majhen in kjer je mogoče identificirati vsako okužbo, jo izolirati in poiskati bližnje stike okuženega.

Več študij je pokazalo, da je pri mlajših od 18 let, verjetnost, da se okužijo z novim koronavirusom, manjša kot pri odraslih (od 30 do 50 odstotkov). Najmanjšemu tveganju so izpostavljeni najmlajši otroci. Zakaj je temu tako, znanstveniki še vedno intenzivno preučujejo.

Se otroci lahko igrajo skupaj?

Marsikje po svetu so predšolskih otrokom naročili, da se smejo igrati samo vsak zase, na prostorčku, ki so jim ga označili s kredo. Šolarjem so zabičali, da ne smejo klepetati s svojimi prijatelji, dijakom pa, da se morajo izogibati sošolcem, ko prihajajo v šolo ali odhajajo iz nje.

Čeprav ohranjanje razdalje učinkovito prepreči širjenje virusa, ta ukrep moti številne znanstvenike, otroške zdravnike, učitelje in starše. Želijo si takšnega kompromisa, ki bi po eni strani obvaroval skupnosti pred širjenjem virusa, po drugi strani pa ohranil duševno zdravje mladih.

»V šolah naši otroci tekajo naokoli, se igrajo, smejijo in se kregajo med seboj. K taki zdravi normalnosti se morajo čimprej vrniti,« opozarjajo britanski pediatri.

»Obstajati mora raven tveganja, ki smo ga pripravljeni prevzeti, če je otrok v šoli,« meni epidemiologinja na montrealski univerzi Kate Zinszer.

»V šolah naši otroci tekajo naokoli, se igrajo, smejijo in se kregajo med seboj. K taki zdravi normalnosti se morajo čimprej vrniti,« so med drugim zapisali britanski pediatri iz RCPCH.

V francoskem vrtcu spomladi. Vir: Twitter

Že od samega začetka so se nekatere države zanašale na podatke, da so majhni otroci slabi prenašalci virusa. Na Nizozemskem so denimo ob ponovnem odprtju šol aprila zmanjšali razrede za polovico, toda od otrok, mlajših od 12 let, niso pričakovali, da bodo ohranjali fizično razdaljo do sošolcev. Danska, prva država, ki je ponovno odprla šole v Evropi, pa je otroke razdelila v majhne skupine, v kateri so se otroci lahko igrali med odmori. Našli so vrsto načinov, da so imele te skupine kolikor je bilo mogoče prostora in svežega zraka – šli so celo na pokopališče. V Belgiji so se nekateri razredi preselili v župnišča, da so bili zadosti narazen med seboj. Na Finskem pa so ohranili običajno velikost razredov, vendar se med seboj niso mešali.

Jesenske sprostitve

Jeseni v nekaterih državah šole načrtujejo nadaljnje sprostitve.

V kanadski provinci Quebec, kjer so šole ob spoštovanju strogega distanciranja ponovno odprli maja, so za jesen napovedali, da se bodo učenci lahko družili v skupinah po šest. Vsaka skupina bo morala biti oddaljena en meter od druge skupine in dva metra od učiteljev.

V Franciji, ki se je »proslavila« po tem, da so maja svet obkrožile slike vrtčevskih otrok, ki so sedeli vsak v svojem s kredo označenem kvadratu, so vrtci že opustili vsa pravila obvezne fizične oddaljenosti za otroke, stare pet let in manj. Starejšim otrokom svetujejo, naj v notranjih prostorih ohranijo metrsko razdaljo do drugih, na prostem pa se lahko svobodno igrajo s komerkoli v svoji skupini.

Tudi na Nizozemskem so objavili, da mlajšim od sedemnajst let ni treba spoštovati pravil fizične oddaljenosti.

V Izraelu denimo, pa so morali ohranjanje fizične oddaljenosti opustiti iz praktičnih razlogov že ob ponovnem odprtju šol. Po delnem odprtju 3. maja je bil pritisk, da se šole povsem odprejo, velikanski. Dva tedna kasneje so se v razrede, v katerih je običajno od 30 do 40 učencev, vrnili vsi učenci. In ker je bilo ohranjanje fizične razdalje neizvedljivo, so zapovedali nošenje mask.

Prihodnjič: Maske: da ali ne?