S strokovno izobrazbo lažje do zaposlitve

Učenec varilec. Vir Pixabay

Vir: Pixabay

Glede na zbornik OECD o kazalnikih v izobraževanju so mlajši odrasli s poklicno ali strokovno srednješolsko izobrazbo zaposleni pogosteje od vrstnikov z gimnazijo.

Publikacija je najobširnejši zbornik mednarodno primerljivih podatkov o stanju in učinkih izobraževanja v 37 državah članicah in partnerskih državah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) iz vsega sveta.

Omejevanje socialnih stikov in zaustavitev podjetij zaradi krize, povezane s pandemijo covida-19, je otežilo ali onemogočilo praktično učenje in učenje na delovnem mestu, ki sta ključnega pomena za uspeh poklicnega in strokovnega izobraževanja, opozarja generalni sekretar OECD Angel Gurria.

A ta sektor ima po njegovih besedah osrednjo vlogo pri usklajevanju izobraževanja in dela in zagotavljanju uspešnega prehoda na trg dela ter je pomemben za zaposlovanje in okrevanje gospodarstva na splošno.

Prednost se s starostjo zmanjšuje

Sistemi poklicnega in strokovnega izobraževanja se med državami OECD razlikujejo. V Nemčiji, Belgiji in Avstraliji je to denimo mogoče že na nižji sekundarni ravni, kar v Sloveniji zajema od 7. do 9. razreda osnovne šole. V nekaterih državah, denimo v Nemčiji, Islandiji in na Poljskem, pa ne poznajo kratkega terciarnega strokovnega, torej višješolskega izobraževanja, so zapisali na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Vir: OECD, MIZŠ

Kot izhaja iz zbornika, so mlajši odrasli s poklicno ali strokovno srednješolsko izobrazbo sicer zaposleni pogosteje od vrstnikov, ki so končali splošni program gimnazije. Vendar se ta prednost s starostjo zmanjšuje. Glede na podatke iz zbornika dijaki pogosteje zaključijo poklicni ali strokovni program, če ta omogoča neposreden dostop do terciarnega izobraževanja. V takšnih programih je v državah OECD povprečno približno sedem od desetih udeležencev poklicnega izobraževanja.

V poklicne in strokovne programe je v državah OECD povprečno vpisanih 42 odstotkov srednješolcev. Tretjina jih izbere področje, ki zajema tehniko, proizvodne tehnologije in gradbeništvo. Z 18 odstotki sledijo poslovne, upravne in pravne vede, s 17 odstotki storitve, s 13 odstotki pa zdravstvo in sociala.

V Sloveniji je bilo leta 2018 v poklicne in strokovne programe vpisanih 71 odstotkov vseh srednješolcev. Tako kot velja za povprečje držav OECD, se jih je največ oziroma 36 odstotkov odločilo za področje tehnike, proizvodne tehnologije in gradbeništva.

V programe, ki omogočajo neposreden dostop do terciarnega izobraževanja, je vključenih 70 odstotkov srednješolcev, kar je enako kot povprečje v državah OECD.

Samo pet odstotkov mladih odraslih brez srednješolske izobrazbe

Iz podatkov OECD lahko razberemo še, v Sloveniji le pet od stotih mladih odraslih ne dosega srednješolske izobrazbe, kar je manj od povprečja OECD. Dobra polovica je srednješolsko izobraženih, od tega imajo štiri petine poklicno ali strokovno izobrazbo. Več kot štirje od desetih mladih odraslih so terciarno izobraženi, kar nas uvršča med države, ki so zelo blizu povprečja OECD.

Posebnost: Neobvezne dejavnosti za osnovnošolce

Slovenski osnovnošolci imajo manj ur obveznega pouka kot povprečno njihovi vrstniki v OECD, vendar pa jim je na voljo večji obseg neobveznega pouka in drugih dejavnosti, kot so dopolnilni in dodatni pouk, interesne dejavnosti in neobvezni izbirni predmeti. V mnogih državah tovrstnih neobveznih dejavnosti ne ponujajo.