Kako 15-letniki razumejo globalne probleme

Globalne kompetence. Vir: Unsplash

V okviru raziskave PISA 2018 smo v Sloveniji prvič dobili mednarodne podatke o globalnih kompetencah 15-letnikov. Slovenski petnajstletniki so skupaj s sovrstniki iz 66 držav ocenjevali lastno globalno kompetentnost, niso pa izpolnjevali nalog, ki so preverjale te kompetence.

Kaj so globalne kompetence? Opredeljene so kot večdimenzionalna spretnost, ki vključuje spretnost preučevanja globalnih in medkulturnih vprašanj, spretnost razumevanja in spoštovanja različnih pogledov in stališč, uspešnega in spoštljivega sodelovanja z drugimi ter aktivnega delovanja za kolektivno blaginjo in trajnostni razvoj.

Mednarodne primerjave odgovorov slovenskih 15-letnikov na vprašanja v vprašalniku, objavljene v publikaciji Globalne kompetence učencev in učenk v raziskavi PISA 2018, kažejo, da v primerjavi z vrstniki iz držav OECD v povprečju poročajo o podobnem zavedanju o različnih globalnih vprašanjih, spoštovanju ljudi iz drugih kultur, podobni ravni spretnosti razumevanja perspektive drugih in spretnosti miselnega prilagajanja v novih okoliščinah. Poleg tega pa v primerjavi z učenci iz držav OECD v povprečju poročajo o nižji zaznani samoučinkovitosti pri pojasnjevanju globalnih vprašanj, slabšem zanimanju za spoznavanje drugih kultur, manj pozitivnem odnosu do priseljencev, slabši spretnosti medkulturnega komuniciranja in slabši odzivnosti na različna globalna vprašanja. Slovenski 15-letniki so poročali tudi o manj pogosti vključenosti v posamezne aktivnosti, povezane z globalnim učenjem v šoli, v primerjavi z učenci iz držav OECD pa so poročali tudi o večji prisotnosti diskriminatornega vedenja učiteljev do učencev iz drugih kultur. 

V odgovorih o zavedanju o globalnih vprašanjih so slovenski petnajstletniki odgovorili z “Vem nekaj o tem in bi lahko splošno pojasnil” ali “Problem poznam in bi ga lahko dobro pojasnil” v naslednjih deležih:

podnebne spremembe: 77,7% (povprečje OECD: 78,5%)

svetovno zdravje: (npr. epidemije: 68,3 (OECD: 65,1%)

migracije: 81,9 % (OECD:79,2%)

mednarodni spori: 65,5 % (OECD: 66,1%)

lakota v svetu: 81,8 % (OECD: 77,9 %)

razlogi za revščino: 81,5 % (OECD: 78,3 %)

enakost spolov: 83,2 % (OECD: 83,0 %)

V vprašalniku v raziskavi PISA 2018 je bilo učencem postavljeno vprašanje, da presodijo, v kolikšni meri bi bili zmožni pojasniti naslednja globalna vprašanja: »Pojasniti, kako izpuhi ogljikovega dioksida vplivajo na globalne podnebne spremembe«, »Ugotoviti povezavo med cenami tekstila in delovnimi pogoji v državah, kjer tekstil izdelajo«, »Razpravljati o različnih razlogih, zaradi katerih ljudje postanejo begunci«, »Pojasniti, zakaj nekatere države bolj prizadenejo globalne podnebne spremembe kot druge«, »Pojasniti, kako gospodarska kriza v eni državi vpliva na globalno gospodarstvo« in »Razpravljati o vplivu gospodarskega razvoja na okolje«.

Slovenski učenci večino navedenih postavk ocenili nekoliko nižje v primerjavi z vrstniki iz držav OECD.

Vprašanja so se nadalje nanašala še na nadaljnje tri dimenzije globalnih kompetenc:

  • na spretnosti razumevanja in spoštovanja različnih pogledov na svet (razumevanje perspektive drugih, zanimanje za spoznavanje drugih kultur, spoštovanje ljudi iz drugih kultur, spretnost miselnega prilagajanja in odnos do priseljencev),
  • spretnost učinkovite komunikacije med posamezniki iz različnih kultur in
  • spretnost in pripravljenost učencev za ukrepanje za skupno blaginjo in trajnostni razvoj.

One thought on “Kako 15-letniki razumejo globalne probleme

  1. Igor Lipovšek
    28. 10. 2020 at 04:12

    Zelo koristna in uporabna raziskava, ki učitelju in slovenski družbi zastavlja izziv:
    a) ali je znanje, ki ga je merila raziskava, za slovenske učence pomembno;
    b) ali bi morali biti rezultati v Sloveniji pričakovani/boljši/slabši ( a) glede na učne načrte; b) glede na družbeno naravnanost);
    c) ali bi morali zaradi tega spremeniti učne načrte;
    č) ali bi morali zaradi tega spremeniti pouk;
    d) koliko je dosedanji pouk vplival na to, da so rezultati takšni, kot so;
    e) …..
    Kolikor je možno na prvi pogled razbrati, so bile naloge vezane predvsem na predmete zgodovina, DKE in geografija.
    Verjetno odstotek ali dva razlike pri odstopanju od poprečja OECD težko omogoči poglobljeno razpravo; lahko pa jo večja odstopanja ali primerjava z državami, ki so Sloveniji kulturno ali prostorsko blizu.
    Poleg tega pa bi se bilo dobro osredotočiti na vprašanja znotraj tem, ki so pokazala, da je empatičnost ali zaznavnost slovenskih učencev za nekatera področja globalnih problemov izrazito šibka.