50 knjig, ki so nas napisale v novembru

Luka Novak z Marjeto Novak Kajzer, ki je urejala avtobiografijo Mire Mihelič. Foto

Luka Novak z Marjeto Novak Kajzer, ki je urejala avtobiografijo Mire Mihelič. Foto Zala Opara

V času ponovnega poučevanje na daljavo so za učitelje koristen pripomoček oddaje 50 knjig, ki so nas napisale, ki so na sporedu ob sredah ob ob 17.55 na TVS1. Stare oddaje najdete v arhivu RTVSLO.

V novembru bodo predstavili naslednje knjige:

4. 11. MIRA MIHELIČ: APRIL

11. 11. OTON ŽUPANČIČ: CICIBAN

18. 11. MIŠKO KRANJEC: POVEST O DOBRIH LJUDEH

25. 11. FRANCE PREŠEREN: POEZIJE

Mira Mihelič: April

Mira Mihelič, predsednica slovenskega centra PEN in ena najpomembnejših slovenskih intelektualk 20. stoletja, je avtorica romana z žensko tematiko April. S publicistko Alenko Puhar smo se pogovorili o tem, kakšen odnos je imela do svoje mačehe, žene svojega očeta Franceta Miheliča. Roman se dogaja v dnevniški obliki, in sicer v tridesetih dneh aprila 1941, ko

Nemci napadejo Jugoslavijo, zato v njem pomembno vlogo igra tudi vreme. O njegovi aprilski muhavosti smo povprašali vremenoslovca Braneta Gregorčiča.

Pred hišo na Starem trgu, kamor je umeščena družinska hiša v romanu, smo se z Marjeto Novak Kajzer, ki je urejala avtobiografijo Mire Mihelič, pogovarjali o avtobiografskosti romana, o ženski tematiki in o tem, da gre pravzaprav za najbolj meščanski slovenski roman.

Oton Župančič: Ciciban

Župančičeva zbirka Ciciban nas je napisala že kot otroke, med drugim z besednimi zvezami, kot so “rega rega, vedno hujša je zadrega”.

Z dr. Mileno Milevo Blažič smo primerjali nekatere tedanje vzgojne prijeme z današnjimi, s filozofom dr. Markom Uršičem pa smo osvetlili kozmološki vidik nekaterih pesmi, ki jih povojne izdaje niso vsebovale. Oton Župančič je besedo Ciciban povzel iz Vukovega srbskega slovarja, kjer v uganki nastopa Cicibanica, žena mlinarja Cicibana,Ciciban pa je postal tudi prava blagovna znamka (otroška revija, copati …).

Miško Kranjec: Povest o dobrih ljudeh

Dušana Šarotarja smo vprašali, ali živijo na prekmurski strani reke Mure dobri ljudje. V čem je dobrota, ki jo je imel Kranjec v mislih? Vprašali smo ga tudi, ali bi lahko to povest, ki se je vztrajno prijemlje oznaka socialnega realizma, morda raje označili kot prekmurski magični realizem.

Podoba in poetika Prekmurja pa se pogosto upovedujeta s stereotipi: v deželi dobrih ljudi onkraj Mure na dimnikih gnezdijo štorklje, v deželi gostoljubja, gibanice in bučnega olja čez ravnico odmeva Kreslinova pesem. V idiličnem okolju ob leseni hiši ob Muri smo se z Vladom Kreslinom zapletli v pogovor o tem, kako v Povesti Katičina pesem zmeraj znova preseka profanost vsakdanjega življenja.

France Prešeren: Poezije

Z Boštjanom Gorencem – Pižamo smo se v okolju Trnovske cerkve pogovorili o tem, ali je blasfemično hoditi po Prešernovih verzih na Čopovi ulici in kako na to gleda kot avtor vulgarizacije klasikov. Obenem smo se vprašali, kako danes razumemo slovenske klasike: kot resnobneže ali kot nekoga, ki mu dovolimo, da stisne kakšen tvit?

Zatem smo se na Wolfovi ulici pod oknom Primičeve Julije srečali s psihoterapevtko dr. Veroniko Podgoršek, s katero smo se pogovarjali o tematiki in pomenu neuslišane ljubezni.

Skozi oddajo smo spremljali iskrive izjave slovenskih kulturnikov o tem, kaj jim pomeni Prešeren.