Psihologi za vsaj delno odprtje šol in vrtcev

Šolarji naj bodo tudi jeseni v šoli, če se le da. Vir.: Envato

Slovenski psihologi so v začetku novembra, pred zaključkom jesenskih počitnic, vrsto pristojnih in odgovornih ministrstev ter drugih inštitucij pozvali, da pri sprejemanju odločitev o načinih obvladovanja epidemije upoštevajo tudi znanstvena in strokovna spoznanja o psihosocialnih posledicah epidemije na otroke in mladostnike.

“Zavedamo se, da je iskanje optimalnih rešitev v dani situaciji izjemno zahtevno, da je neznank mnogo in da so časovni pritiski veliki. A posledice večtedenskega ali celo večmesečnega omejevanja življenj otrok in mladostnikov so nepredstavljive in njihovo preprečevanje mora biti ena od prioritet,” pravijo psihologi. Poudarjajo, da lahko že delno obiskovanje vrtca, šole ali univerze izjemno prispeva k blaženju  dolgoročnih posledic, ki jih bodo otroci in mladostniki čutili še leta.

Osamljenost, zaskrbljenost, občutek krivde …

V različnih okoljih otroci in mladostniki (oziroma njihovi starši) poročajo o težavah v psihosocialnem delovanju: občutkih osamljenosti, zaskrbljenosti, simptomih anksioznosti in depresivnosti, specifičnih strahovih, vezanih na zdravje, smrt, ekonomski status družine in šolanje, razdražljivosti, motnjah spanja in teka, kronični utrujenosti.

Še posebej zaskrbljujoča pa so nekatera poročila o povečevanju samomorilnosti pri mladostnikih.

Otroci in mladostniki lahko nase prevzemajo tudi strah, krivdo in odgovornost za obolevanje in smrt starejših ali drugače ranljivih družinskih članov, zato je zelo pomembna tudi pazljiva javna in družinska komunikacija o omejevalnih ukrepih.

Sistematičnih podatkov o spremembah v psihosocialnem funkcioniranju slovenskih otrok in mladostnikov v času prvega vala epidemije in po njem sicer (še) nimamo. A poročila domačih nevladnih organizacij, svetovalnih delavcev v vrtcih in šolah ter izkušnje kliničnopsihološke prakse  potrjujejo znanstvene ugotovitve iz tujine in kažejo, da je breme epidemije covid-19 za otroke in mladostnike zelo veliko.

Pomen šole in vrtca kot varovalnega dejavnika

Zaradi pomanjkanja osnovnih življenjskih dobrin in neustreznih pogojev bivanja so še posebej ogroženi otroci, ki živijo v revščini; teh je bilo po podatkih SURS že pred epidemijo več kot 45.000. Dejavniki tveganja se pri njih praviloma seštevajo, zato je pomen vrtca in šole kot varovalnega dejavnika pri njih še večji kot pri njihovih vrstnikih.

“Menimo, da bi bilo za zdravje in razvoj otrok in mladostnikov izrednega pomena, da se v algoritme odločanja o ukrepih za preprečevanje širjenja virusa vključijo vse navedene informacije ter se iščejo rešitve, ki bi omogočile vsaj delno prisotnost v šolah in vrtcih za vse otroke in mladostnike. To bi jim omogočilo dostop do pedagoškega procesa ter vseh ostalih koristi bivanja v šolski skupnosti,” izpostavljajo slovenski psihologi v pozivu, ki so ga podpisali predstavniki psihološke stroke dr. Andreja Mikuž, predsednica Sekcije za otroško in mladostniško klinično psihologijo Zbornice kliničnih psihologov Slovenije, doc. dr. Jana Kodrič, predsednica Strokovnega sveta Zbornice kliničnih psihologov Slovenije, izr. prof. dr. Bojan Musil, predstojnik Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru,  prof. dr. Matija Svetina, predstojnik Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter prof. dr. Mojca Juriševič, predsednica Sekcije psihologov v vzgoji in izobraževanju pri Društvu psihologov Slovenije.

Poziv psihologov v celoti si lahko na svoj računalnik prenesete na tej povezave.