Z jutrišnjim dnem bodo tudi avstrijski osnovnošolci in vrtčevski otroci ostali doma in se izobraževali na daljavo. Pogledali smo, kako je njihov izobraževalni sistem pripravljan na to spremembo in kako ocenjujejo kakovost že potekajočega izobraževanja na daljavo v srednjih šolah.
Avstrijski šolarji pričnejo s poukom od doma šele jutri, v torek. Danes so odšli v šolo, da dobijo učne in delovne pakete za naslednje tri tedne, poroča der Standard. Poleg tega imajo danes starši možnost, da svoje otroke prijavijo, da bodo prihajali po učno pomoč na tako imenovane učne postaje. Na njih naj bi se v majhnih skupinah učili s pedagoško podporo.
Zato avstrijski šolski minister Heinz Fassmann poudarja, da šole ne bodo zaprte. Šole bodo prek učnih postaj še naprej v pomoč predvsem staršem, ki nimajo nobene možnosti za varstvo otrok. Namenjeni so seveda staršem, ki delajo v kritičnih poklicih, a ne samo njim. Tudi otroci, ki doma nimajo internetnega priključka, ali nimajo mesta, kjer bi se lahko v miru učili, naj pridejo v šolo, pozivajo oblasti. Pri tej odločitvi jih je vodila zlasti želja, da se v tem času izobraževanja na daljavo ne bi še povečale razlike v izobraževanju otrok.
Vicenkancler Werner Kogler je še posebej nagovoril starše, ki delajo doma in so preobremenjeni z varstvom otrok. Prav tako naj bi v šole prišli učenci s posebnimi potrebami, je v pismu staršem zapisal minister Fassmann. Šolski minister predvideva, da bo v šole še naprej prihajalo nekaj več otrok kot spomladi, »v odstotkih bo to predvidoma nizka dvomestna številka.«
Njegova predvidevanja so se uresničila. Prvi dan izobraževanja na daljavo je v te učne postaje prišlo v povprečju samo 15 odstotkov osnovnošolcev, poroča der Standard.
Ne samo virtualni status učenca, tudi njegov čustveni status je pomemben
Srednješolci v Avstriji se že od prejšnjega tedna spet šolajo na daljavo. Tudi pri naših severnih sosedih ne manjka kritičnih tonov. Zakaj virtualne učilnice ne delujejo bolje kot spomladi? So krivi tehnični problemi? So krivi nepripravljeni učitelji ali odsotni šolarji?
Ocene izobraževanja na daljavo so pri naših severnih sosedih podobne kot pri nas. Takšno izobraževanje je zahtevno tako za učence, kot za starše in učitelje. Mnogi starši, zlasti tisti, ki delajo od doma, so preobremenjeni in so jezni na šole, da jih ne razbremenijo z boljšo organizacijo šolanja na daljavo. Poleg tega opažajo, da njihovi najstniki takšne šole sploh ne jemljejo resno. Tudi vprašanja o tem, kako bodo prišli dijaki do zadostnega števila ocen, denimo, so zelo pogosta.
Pedagogi ugotavljajo, da je dijakom v zadnjem času motivacija zelo upadla in to tudi takšnim, ki so bili prej zelo angažirani in izhajajo iz socialnoekonomsko urejenih razmer, pravi Johannes Bauer, direktor ene izmed dunajskih mestnih gimnazij.
Na tej gimnaziji so med koronsko krizo staršem, učiteljem in učencem razdelili dva vprašalnika. Izsledki so bili poučni in koristen kažipot za naprej. Izkazalo se je, denimo, da je poučevanje v »izmenah« manj učinkovito kot šolanje na daljavo. Toda učinkovitost ni edina pomembna stvar, pravi direktor Bauer: »Duševni in čustveni status učenca nam je enako pomemben kot njegov digitalni status.«
Če učitelj med izobraževanjem na daljavo ugotovi, da nek učenec manjka ali ni več dobro dosegljiv, mu ne zagrozi s sankcijami, ampak mu predvsem ponudi pomoč. »Učenci morajo imeti občutek, da so jim njihovi učitelji tudi na daljavo vedno pripravljeni prisluhniti,« poudarja Bauer.
In celo sogovorniki iz elitnih šol poudarjajo, da si politika dela iluzije, če misli, da zaradi zaprtja šol ne bomo izgubili nobenega učenca.