O neizogibnih učinkih šolanja na daljavo

Učinki socialne izolacije na najstnike. Vir: Pixabay

V programu letošnje Mreže znanja, ki kajpada ne more mimo “koronskih” tem, je za vse, ki imajo kakorkoli opraviti z izobraževanjem (na daljavo) tako rekoč obvezno najmanj eno predavanje. To je predavanje dr. Marije Anderluh, dr. med., specialistke otroške in mladostniške psihiatrije na UKC Ljubljana. Predavala bo o neizogibnih učnikih šolanja na daljavo.

Predavanje dr. Anderluhove bo 25. novembra popoldne, prijavite se lahko TU.

Učinki socialne izolacije v obdobju odraščanja

Medtem ko so v najrevnejših državah sveta poročali o globalno neuspešnem vračanju otrok nazaj v proces šolanja, smo v razvitem svetu opažali številne druge spremembe, kot so manj učinkovito učenje, omajana dnevna rutina, stopnjevana tesnobnost, povezana z negotovostjo, zmanjšana telesna aktivnost mladih in povečanje časa, preživetega pred zasloni.

S trajanjem epidemije in z njo povezanega socialnega distanciranja se vse bolj sprašujemo po učinkih socialne izolacije v obdobju adolescence. V tem življenjskem obdobju se razvijajo miselni procesi, ki podpirajo uspešno socializacijo in so pogojeni z dozorevanjem t. i. socialnih možganov. Študije na živalih kažejo, da lahko socialna izolacija v obdobju razvoja privede do sprememb v povezavah možganskih regij, ki so odgovorne za razumevanje drugih. Ukrepi telesnega distanciranja, usmerjeni v omejevanje širjenja COVID-19, minimalizirajo številne načine medosebnega povezovanja mladostnikov, ki lahko vplivajo na duševno zdravje v obdobju, značilno zaznamovanem s povečano potrebo po vrstniških interakcijah.

Prepoznavati smo začeli ranljive skupine otrok in mladih, med katerimi so otroci iz socialno revnejših okolij, ki so se soočali s težavami dostopa do delovnega prostora in potrebne opreme ter podpore staršev, otroci iz družin s težavnimi medosebnimi odnosi in nasiljem, ki zaradi čustvenih težav niso bili sposobni samostojnega dela, ki ga šolanje na daljavo zahteva. Med ranljivimi skupinami smo prepoznavali otroke s specifičnimi izzivi, učno manjzmožne, avtistične, otroke z anksioznimi motnjami, ki so se ob prekinitvi pouka v šolah in izpostavljanjem v razredu pred vrstniki oddahnili, in so se stiske pokazale s samim vračanjem v šole.

Šolanje na daljavo je prineslo tudi pozitivne izzive, med njimi prilagoditev urnika pouka naravnemu ritmu mladostnikov in vzpodbudo k prilagodljivosti. Obdobje boja s pandemijo je vzpodbudilo sočutno in odgovorno skrb za drugega. Odgovornost  odraslih pa je, da skrbno opredeljujemo mejo med medgeneracijsko soodgovornostjo in zadovoljevanjem osnovnih pravic in razvojih potreb otrok in mladih.

Prijava na Mrežo znanja 2020

Na dogodek se že lahko prijavite prek povezave v skupnosti SIO.

Za pomoč pri prijavi smo objavili kratka navodila.

V primeru težav nam prosim pišite na delavnica(at)arnes.si oziroma nas pokličite na (01) 479 88 00.

Priporočamo

Priporočamo še predavanje z naslovom Kako motivirati učence pri izobraževanju na daljavo dr. Damijana Štefanca.

Dodaj odgovor