50 knjig, ki so nas napisale decembra

Boris Pahor, Mesto v zalivu_Luka, Košuta in Joyce_Foto Zala Opara.jpg

Luka Novak in dr. Miran Košuta s kipom Jamesa Joycea. Foto Zala Opara

V času ponovnega poučevanje na daljavo so za učitelje koristen pripomoček oddaje 50 knjig, ki so nas napisale, ki so na sporedu ob sredah ob ob 17.55 na TVS1.

Gre za kratke, osemminutne oddaje. Že predvajane najdete v arhivu rtvslo.

Decembra bodo na vrsti naslednje knjige:

2. decembra: Dominik Smole, Antigona

“Tako idejno bogatega in stilno dovršenega dramskega besedila nismo slišali že od Cankarja dalje,” je po krstni predstavi Antigone ugotavljal profesor Vladimir Kralj. Smoletove Antigone se ne uprizarja prav pogosto, čeprav ob natančnejšem prebiranju preseneča aktualnost Smoletovega besedila, ki ga je leta 2010 uprizoril režiser Jaka Andrej Vojevec.

In kaj se zgodi s pieteto, ko pokojnika ni? Razumevanje Smoletove Antigone so ključno zaznamovali dolgo zamolčani zgodovinski dogodki, vezani na drugo svetovno vojno. O tej temi je tekel pogovor s filozofinjo dr. Spomenko Hribar v okolju ljubljanskega Navja.

9. decembra: Janez Evangelist Krek, Socializem

Krek je bil teolog in eden najvplivnejših slovenskih intelektualcev 20. stoletja. Bil je začetnik krščanskega socializma na Slovenskem. S profesorjem teologije dr. Janezom Juhantom smo se pogovarjali o tem, kaj je Krek pomenil za sodobnike, še posebej za Cankarja, pa tudi o njegovi resnično evangelistični vlogi in izjemnih organizacijskih sposobnostih. Sociolog dr.

Srečo Dragoš nam je predstavil osnovne značilnosti najpomembnejšega Krekovega dela Socializem, pri čemer nam je pojasni tudi, kakšno vlogo ima v Krekovi misli država kot porok pravičnosti. V okolju murskosoboškega gradu smo se srečali s pisateljem Štefanom Kardošem, in ta nam je povedal anekdoto o Krekovem klobuku, ki mu Žižek pripisuje močno senco, saj naj bi pod njegovimi krajniki namreč nastajala slovenska literatura.

16. decembra: Valentin Vodnik, Pesme za pokušino

Čeprav so ga poznejši literarni zgodovinarji označevali zgolj za “prve žarke jutranje zarje” slovenske poezije, za Vodnika ni bilo dilem: zavedal se je svoje pionirske vloge na polju slovenskega pesništva in se podpisoval kar Vodník.

Marjan Rupert iz NUK je opredelil zgodovinski kontekst nastanka Vodnikovih pesmi, pa tudi element avtocenzure. V okolju Vodnikove domačije se nam je pridružil profesor dr. Aleksander Bjelčević, ki je ovrednotil pomen umetne pesniške zbirke za narod kot prelomen trenutek za gradnjo narodne zavesti, osvetlil pa je tudi Vodnikovo izvirno slovensko kitico, “alpsko poskočnico”, tako rekoč pesniško kitico z geografskim poreklom, ki jo najdemo v narodnozabavni glasbi, pa tudi pri Pankrtih.

30. decembra: Boris Pahor, Mesto v zalivu

Mesto v zalivu je ključno delo za razumevanje Pahorjevega opusa in slovenskega življa v Trstu. Ob openskem tramvaju smo izvedeli, da proga predstavlja prvi stik slovenskega tržaškega zaledja z mestom, ki so ga v začetku 20. stoletja sestavljale številne etnične skupine z zapletenimi medsebojnimi razmerji.

Ob kipu Jamesa Joycea na Rusem trgu smo se s profesorjem dr. Miranom Košuto pogovorili o vlogi Trsta v opusu nekaterih velikih imen svetovne in slovenske literature. Na trgu Oberdan nam je Pahorjeva biografinja dr. Tatjana Rejc osvetlila zgodovino Trsta in pomen usodnega 13. julija 1920, ko so fašisti zažgali Narodni dom.