V spletnih učilnicah učitelji obvladajo vse bolj kompleksne dejavnosti

Foto: Pixabay.com

Digitalizacija je 25 let le postopoma prodirala v šole. Usodnega petka, 13. marca letos pa je izobraževanje čez noč postalo izključno digitalno, je na Mreži znanja svojo predstavitev pričel Tomi Dolenc z Arnesa. Tistega Arnesa, ki so ga mnogi učitelji vrsto let v glavnem poznali le po tem, da so imeli njegovo ime v svojih elektronskih naslovih, zadnje čase pa še po tem, da je za njihovo šolo preskrbel računalnike in računalniško opremo za šole. Od pomladi dalje pa je Arnes eden pomembnih deležnikov v izobraževanju na daljavo. 

O vlogi Arnesa v opremljanju vzgojno-izobraževalnih zavodov z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in vlogi njihovih storitev v izobraževanju na daljavo smo se pogovarjali s Tomijem Dolencem, ki pri Arnesu skrbi za stike z uporabniški skupinami. 

Kdaj so se šole pravzaprav začeli priklapljati na internet? 

Arnes, Akademska in raziskovalna mreža Slovenije, že od leta 1992 zagotavlja omrežne storitve izobraževalnim ustanovam. To je najprej pomenilo, da so šole priklapljali na internet, jim dodelili naslove elektronske pošte in spletne strani. Z razvojem internetnih storitev pa so počasi začeli dodajati storitve, ki jih učitelji potrebujejo pri izobraževanju. Zelo zgodaj, že od leta 1995  v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje in drugimi inštitucijami v šolstvu Arnes skrbi za računalniško opismenjevanje šol. S projektom SIO-2020 (zaključuje se prav te dni, op. p.) se je Arnes vključil tudi v nabavo računalnikov in računalniške opreme in spomladi, v času prvega vala epidemije covida, pa smo postali tisti operativci, ki poskušajo šolam preskrbeti računalnike, modeme in kamere za poučevanje na daljavo. V začetku oktobra so šli na šole 4003 prenosniki, zdaj jih še nakupujemo, kolikor je denarja in računalnikov na voljo. 

In spomladi letos je Arnes dobil pomembno vlogo pri zagotavljanju kakovostnega izobraževanja na daljavo. Arnesove spletne storitve enotnega izobraževalnega okolja, še zlasti spletne učilnice, so postale pomembno orodje za izvedbo pouka na daljavo. 

Spletne učilnice so v šolah prisotne že skoraj  petnajst let, vse do letošnje epidemije pa so jih učitelji uporabljali bolj »za zraven«, kot dopolnilo h klasičnemu učenju. Inovativni učitelji so jih uporabljali za vse mogoče, od organizacije pouka do spletne zbornice.

Do letošnje pomladi je bilo Arnesovih učilnic kakšnih 13 tisoč. Toda po pričevanju samih učiteljev so le redki svoje učilnice res dobro opremili. Večina jih je še spomladi, med prvo rundo poučevanja na daljavo, uporabljala predvsem za to, da so vanje naložili gradivo, učenci pa so šli tja pogledat to gradivo.

Tomi Dolenc

Kako se je spomladi poznalo izobraževanju na daljavo pri rabi Arnesovih storitev? 

Popolna odvisnost od e-storitev je seveda povzročila skokovit porast njihove uporabe. Poleg učilnic in videa se je marca izredno povečal promet po elektronski pošti, ker so učitelji na ta način – ali pa po eAsistentu – pošiljali učencem naloge, oni pa so jih potem vračali. 

Nato pa so se učitelji začeli navajati na nove možnosti. 

To je povsem pričakovano. Nerealno bi bilo pričakovati, da bo učiteljem, ki so leta in leta učili samo v razredu, uspeli vso kompleksnost pouka v razredu prenesli na internet. Če učiš v razredu, je informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) samo dopolnilo, dodana vrednost. Lahko ga je dva odstotka ali dvajset, toda pri poučevanju na daljavo ga mora biti kar naenkrat – sto odstotkov.

Tomi Dolenc, Arnes. Vir: Arnes
Tomi Dolenc, Arnes. Vir: Arnes

Koliko so bile spomladi v rabi videokonference?

Zelo. Spomladi so učitelji zagrabili za izvedbo prvo stvar, ki jim je bila pri roki in za katero so upali, da bodo z njo poustvarili isto situacijo kot pri poučevanju v živo v razredu. Tako so bile prve na udaru videokonference, ki so spomladi predstavljale prvo ozko grlo pri vseh ponudnikih, še danes pa so najbolj množično uporabljeno orodje. A že takrat so bile tudi težave s spletnimi učilnicami, promet se je povečal za dvajsetkrat in je bilo hitro treba že takrat razširiti kapacitete.

Med poletnimi počitnicami so se šole intenzivno pripravljale na morebitno jesensko šolanje na daljavo, kajne?

Učiteljice in učitelji so se pričeli množično izobraževati za rabo videokonferenc, zlasti pa spletnih učilnic. Arnes je poleti in septembra na šolah izvedel  494 delavnic, tudi za celotne učiteljske kolektive, in 23 izvedb množičnih odprtih spletnih tečajev z več kot 6000 učitelji. Dodatno je ponudil še serijo 21 kratkih webinarjev Zgodbe izza šolskih katedrov s konkretnimi primeri rabe, ki si jih je do zdaj ogledalo več kot  55.000 uporabnikov. 

Za Zgodbami izza šolskih katedrov tiči Janko Harej, učitelj računalništva na srednji šoli v Novi Gorici in dolgoletni predavatelj in sodelavec Arnesa, ki se je povezal s pedagogi in strokovnjaki s Pedagoške fakultete v Ljubljani ter Fakultete za naravoslovje in matematiko v Mariboru, kjer so sodelovali tudi študenti – bodoči učitelji. Zgodbe webinarjev nazorno prikažejo, katera orodja je mogoče uporabljati v različnih situacijah v razredu. 

Radi bi dosegli, da se orodja uporabljajo na smiseln način. In kdo lahko to boljše predstavi pedagogu, kot njegov kolega pedagog?

Verjetno tudi na Arnesu poleti niste imeli veliko počitnic?

Že spomladi smo spremenili arhitekturo storitve in razširili kapacitete Arnesovih učilnic, poleti smo jih ob nadgradnji celotne infrastrukture razširili še dodatno ter jim dodali nove funkcije in izboljšali uporabniško izkušnjo. 

Čez poletje so se šole boljše organizirale na tem področju, saj so se zavedale, da jim jeseni šolanje na daljavo ne uide. Preprostejše oblike spletnih učilnic so opustile, pri eAsistentu so jih odvrnile tudi napovedane cene. Zato so se želeli naučiti uporabljati Arnesove spletne učilnice, poleti pa so potekala tudi izobraževanja za Microsoftove Teamse. In vse to so se med poletjem učili in naučili boljše uporabljati. Zdaj ne znajo samo naložit kakšen pdf, ampak imajo v spletnih učilnicah kvize, naloge, spremljanje napredka, videokonference … Zelo radi recimo uporabljajo H5P za urejanje interaktivnih gradiv (Teams ga nima), ki je postala prava zvezda izobraževanja na daljavo. 

Kaj pa tako priljubljeni Zoom?

Arnes je tudi nakupil izobraževalne licence Zoom za vse učitelje, s čimer je dramatično narasla uporaba videokonferenc: s spomladanskih sto uporabnikov dnevno na jesenskih 50.000 uporabnikov v istem trenutku ter preko 20.000 videokonferenčnih sob v enem dnevu!

In vendar je kljub vsem pripravam sredi oktobra, ob začetku druge runde izobraževanja na daljavo, sistem klecnil …

Ko se je 19. oktobra pouk srednjih šol in zadnje triade osnovnih šol znova preselil na splet, so se obremenitve Arnesovih storitev v primerjavi s pomladjo spet močno povečale. Zlasti se je dramatično – tudi do šestkratno – povečala obremenitev spletnih učilnic in to ne le s povečanim številom uporabnikov, ampak predvsem po številu in kompleksnosti aktivnosti v spletnih učilnicah. 

S spomladansko in poletno širitvijo smo sicer omogočili bolj elastično zmogljivost storitev, ni pa bilo možnosti za realistično testiranje z velikim številom uporabnikov. Zato smo upali, da lahko z dodajanjem strežnikov hitro povečujemo zmogljivosti na tistem delu sistema, kjer se pokaže večja obremenitev. A če v tako kratkem času tako razširiš zmogljivost, je težko predvideti, kjer so bodo pojavila ozka grla. 

Arnesu je uspelo v nekaj dneh odpraviti motnje v delovanju preobremenjenega sistema s širitvijo strojnih virov, nadgradnjo in posodobljenjem storitve in z optimizacijo delovanja. Ko se je po podaljšanih jesenskih počitnicah na splet preselilo celotno izobraževanje, je prišlo le do manjših težav.

Bo zdaj sistem deloval nemoteno?

Arnes je zdaj ves čas na preži, da sproti odpravlja ozka grla, za katera je neizogibno, da se nepričakovano pojavijo v tako kompleksnem sistemu.

Tomi Dolenc

Se raba Arnesovih orodij lahko še dramatično poveča?

Po naših ocenah se bo odslej obisk povečeval bolj zlagoma, saj že zdaj Arnesove spletne učilnice dnevno obišče 150.000 različnih uporabnikov oziroma v času delovnega dne nekaj več kot 20.000 hkrati. Potencialnih uporabnikov je v slovenskem šolskem sistemu okoli 300.000, pri čemer približno nekatere šole uporabljajo pretežno Microsoftova orodja (Teams), nekatere pa tudi Googlova. 

Kakšna je razlika med Zoomom, Teamsi in Arnesovimi spletnimi učilnicami?

Zoom je primarno videokonferenčni sistem, Teamsi gredo v smer sodelovalnega orodja, bolj podpirajo skupno rabo (npr. datotek v Wordu), imaš možnost različnih interakcij. Moodle, ki ga uporabljajo spletne učilnice Arnes, pa je sistem za upravljanje z učenjem.

Boste še razpisali nova usposabljanja za učitelje?

Zagotovo. Poleg tehnične podpore je še vedno zelo pomembna Arnesova vsebinska podpora učiteljem. Poleg spoznavanja delovanja različnih orodij, ki so jim na voljo, je še zlasti pomembno, da učitelji vedo, na kakšne načine jih je mogoče čim bolje izkoristiti v učnem procesu. 

Učiteljem podpora še vedno manjka in jim bo vedno manjkala. Od tega, da ne obvladaš orodja in da ne veš, kako deliti zaslon. Do tega, da ti še ni čisto jasno, kako bi to orodje čim bolje izkoristil za poučevanje. Da recimo znaš prvih 15 minut izvesti videokonference, potem pa se preseliš v spletno učilnico in tam delo organiziraš tako, da imaš čas, da se posvetiš individualno vsakemu učencu. Ali pa da spoznaš možnost, da v Zoomu učence razdeliš v manjše skupine, v katerih nekaj delajo nalogo 20 minut, potem pa se vrnejo nazaj in poročajo. Najprej moraš vedeti, da ta možnost sploh obstaja, nato pa imeti pedagoško idejo, kako jo uporabiti pri pouku.