50 knjig, ki so nas napisale v 2021

Luka Novak na Filozofski fakulteti. Foto: Zala Opara

Z akcijo želijo izbrati, izpostaviti in na živ, dostopen način predstaviti 50 ključnih knjig za oblikovanje slovenske družbene zavesti, brez katerih nas ne bi bilo. Na fotografiji voditelj oddaje Luka Novak. Foto: Zala Opara

Druga sezona oddaj 50 knjig, ki so nas napisale, ki jih predvajajo ob sredah ob 17.50 na TVS1, bo v letu 2021 na sporedu do konca marca.

Gre za kratke, osemminutne oddaje. Že predvajane najdete v arhivu RTV.

Februarja 2021 bodo na vrsti naslednje knjige:

3. februarja: Florjan Lipuš, Zablode dijaka Tjaža

Roman je ključen za Lipušev preboj med velike slovenske avtorje. Izšel je leta 1972 in v slovensko literaturo vpeljal svojevrsten notranji monolog.

Roman je sarkastična zgodba o tem, kako se mladostnik znajde v primežu represivne vzgoje internata, ki ga stre do te mere, da stori samomor. Z ravnateljem Rihardom Režkom smo razpravljali o tem, ali se je vzgoja v današnjem internatu spremenila v primerjavi s tisto iz 20. stoletja.

Zmote dijaka Tjaža sta leta 1982 v nemščino prevedla Peter Handke in Helga Mračnikar, s čimer je dobil tudi mednarodno veljavo. O travmatični izkušnji pisanja v jeziku, ki je lastnemu sosedu tuj, saj je tujec, obenem pa odtujen tudi domači zemlji, ki je del tujine, so vprašali dr. Silvijo Borovnik, strokovnjakinjo za literaturo koroškega zamejstva.

10. februarja: Simon Jenko, Pesmi

Zakaj velja Jenko za pesnika Sorškega polja? »Če je Prešeren pisal visoko poezijo za izbrance in nas skušal približati zahodni Evropi, je Jenko preprostejši, bolj ljudski pesnik,« pravijo literarni zgodovinarji, katerih pogled jim je osvetlil slovenist in zgodovinar ddr. Igor Grdina.

Dolga stoletja je bila Jenkova pesem Naprej (zastava slave) neuradna slovenska himna, zdaj pa je himna Slovenske vojske, a danes Jenkov spomin ohranja tudi nagrada za najboljšega slovenskega pesnika.

Z Jenkovo nagrajenko Veroniko Dintinjano so se pogovarjali o tem, kaj pomeni danes pisati poezijo.

17. februarja: Jurij Vega, Logaritmovnik

Vega se je proslavil z Logaritmovnikom. Ta je izšel na Dunaju leta 1783 in od prve izdaje velja za prototip logaritemskih knjig. Kaj so sploh logaritemske tablice in kako se je spremenilo matematično razmišljanje v času, ko so tablice v knjigi zamenjali tablični računalniki?

Profesor matematike Vilko Domajnko jim je z izračunom na tabli prikazal, kakšno vlogo imajo logaritmi in kakšna je njihova praktična uporaba. S pomočjo strokovnjaka za balistiko Janeza Gomzija so se poučili, kako se s pomočjo Vegovih podatkov v tablicah izračuna let topovskega izstrelka.

Vegov priročnik spada med najbolj razširjene matematične knjige na svetu in nemara gre celo za tisto knjigo slovenskega avtorja, ki jo je vzelo v roke največ Zemljanov.

24. februarja: Prežihov Voranc, Solzice

Solzice so zbirka enajstih črtic slovenskega pisatelja Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca. Večina črtic govori o pisateljevem otroštvu in njegovih doživljajih ter občutjih, ki jih vsi dobro poznamo.

Vorančeva dela so namreč del obveznega šolskega branja že vsa povojna desetletja in profesorica dr. Dragica Haramija je razložila, kako mladi bralci v različnih časovnih obdobjih dojemajo Vorančevo klasično delo.

Zgodovinar dr. Aleš Gabrič jim je osvetlil Vorančevo življenjsko pot, ki je bila močno politično obarvana, pri čemer Vorančevo pisateljsko ustvarjanje uvrščamo v obdobje socialnega realizma.