Dobro počutje, zdravje in uporaba interneta

Vir: Pixabay

Najboljši učinek bomo dosegli z vzpostavitvijo zdravega ravnotežja med časom pred zasloni in drugimi aktivnostmi v življenju. Vir: Pixabay

Danes, 9. februarja, je dan varne rabe interneta, ki ga praznujemo po vsem svetu. Na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si ob tem poudarjajo pomembnost skrbi za dobro počutje pri uporabi interneta.

Tehnologija naj bi nam življenje izboljšala in olajšala, ne pa, da nas moti in odvrača od njega, slabša naše zdravje in nas oddaljuje od bližnjih.

Uravnotežena raba naprav z zasloni

Šolanje na daljavo zaradi epidemije Covida-19 sta otroke in mladostnike pahnila v dolge ure dela z računalnikom, tablico ali mobilnim telefonom. Zaradi prepovedi druženja se je tudi velik del zabave prenesel na naprave z zasloni, pa naj bo to pametni telefon ali televizija. Vse to prinaša tudi neželene posledice.

Pojavljajo se telesne spremembe, kot je povečanje telesne teže zaradi pomanjkanja gibanja, ogrožen je dober vid zaradi prekomernega gledanja v zaslone, pojavlja se zasedenost ter bolečine v zapestjih, vratu in hrbtu. Številni se spopadajo s psihičnimi težavami, naveličanostjo in preutrujenostjo.

Da vse težave čim bolj omilimo in poskrbimo, da bodo dolgoročne posledice zaradi epidemije čim manjše, uvedimo v družini določene aktivnosti, ki ne bodo koristile le otrokom, temveč tudi odraslim.

Najboljši učinek bomo dosegli z vzpostavitvijo zdravega ravnotežja med časom pred zasloni in drugimi aktivnostmi v življenju, kjer damo naprave z zasloni zavestno na stran.

Vpliv družbenih omrežij in drugih spletnih vsebin na samopodobo

Zaradi socialne izoliranosti so za otroke in mladostnike družbena omrežja v času epidemije postala še bolj pomemben vir sledenja dogajanju in način ohranjanja stikov z vrstniki, kot so že sicer. Sedaj so mladi še bolj kot kdaj prej izpostavljeni tveganju, da izgradnjo lastne identitete povezujejo z odzivi uporabnikov na družbenih omrežjih.

Všečke, srčke in dvignjene palce ali njihovo odsotnost začnejo enačiti z lastno vrednostjo in resnico, dejansko pa gre le za lažno in krhko popularnost, ki lahko aktivira potenciale za psihično pregorevanje, krhko samopodobo ter različne duševne stiske, predvsem pri ranljivem delu populacije.

Poleg tega se v digitalnem svetu naša življenja vrtijo okoli lažnega občutka popolnosti, ko gledamo premišljeno zasnovane, izboljšane in grafično obdelane posnetke ljudi, ki ustrezajo lepotnim idealom naše družbe. Pa vendar tudi na internetu ni vse zlato, kar se sveti. Tako tudi posamezniki za svoje objave izbiramo le najlepše trenutke iz svojega življenja. To pa ne pomeni, da tako živimo vsak dan.

Več stisk, a tudi povezanosti

Še posebej za mlade je pomembno, da se z njimi čim več pogovarjamo o tem, kaj je na internetu realno in kaj ne, in jih spodbudimo, da se čim manj primerjajo z drugimi in podobami njihovih življenj, ki jih objavljajo na družbenih omrežjih. Vse to namreč lahko vzbuja neprijetne občutke manjvrednosti, zavisti in celo depresivnosti. Krepimo samopodobo mladih, tako da njihova počutje in sreča ne bosta odvisna od objav na spletu in odzivov nanje.

Na TOM telefonu, telefonu za otroke in mladostnike, ki deluje v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije, so v letu 2020 zaznali 33-odstotno povečanje klicev in drugih stikov v zvezi s psihičnimi težavami v primerjavi s povprečjem zadnjih petih let.

Po drugi strani so opazili, da je ohranjanje stikov preko družbenih omrežij pripomoglo k občutku povezanosti, pripadnosti in medvrstniški podpori v času epidemije.

Safe.si je ob dnevu varne rabe interneta pripravil več aktivnosti, ki otroke, mladostnike in starše spodbujajo k premisleku in aktivnostim za dobro počutje in zdravje v povezavi z internetom.

Vir: Arnes