Vir: Freepik
V času spomladanskega zaprtja so za zasloni preživeli dvakrat več časa kot običajno, tri četrtine otrok pa je poročalo, da so se že srečali z novicami, za katere ocenjujejo, da so lažne, kažejo delni izsledki primerjalne raziskave o Digitalnem življenju otrok v časih koronakrize (KiDiCoTi). Vir: Freepik
»Slovenski otroci so med spomladanskim zaprtjem v povprečju za zasloni preživeli nekaj manj kot sedem ur (6,69) na dan, od tega je bilo šolskega dela za skoraj štiri ure (3,85 ure),« našteva Bojana Lobe iz Centra za metodologije in informatiko na FDV. Več kot polovica časa je bila namenjena šolskim aktivnostim.
Za ilustracijo: evropsko povprečje v letu 2018 je bilo po podatkih raziskave EU Kids Online 2,6 ure na dan za vse aktivnosti skupaj.
- Čas za zasloni (računalniki, tablice, pametni telefoni) in prekomerna raba digitalnih tehnologij
Slaba polovica otrok (48 %) je poročala o tem, da so bili v času zaprtja držav bolj zaskrbljeni zaradi povečane uporabe digitalnih tehnologij. V Sloveniji je bil ta odstotek še nekoliko višji, in sicer 54 %.
Obenem je slaba polovica vseh otrok poročala, da so imeli težave zaradi prekomerne rabe (na primer, da izpuščali obroke ali spanec). V Sloveniji je najmanjši odstotek otrok (17 %) poročal, da se jim je to dogajalo bolj pogosto kot prej.
Kako so otroci in mladi doživljali spletna tveganja?
- Lažne novice
V povprečju so tri četrtine otrok poročale, da so se že srečali z informacijami, za katere ocenjujejo, da so lažne, v času zaprtja pa je povečanje zaznalo 37 % vseh. V Sloveniji petina otrok (21 %) ocenjuje, da še nikoli niso naleteli nanje, slaba tretjina (30 %) pa, da se je v času zaprtja to zgodilo bolj pogosto kot prej.
- Doživljanje neprijetnih situacij
Skoraj polovica otrok je poročala, da jih na spletu še nikoli ni nič vznemirilo ali zmotilo, ena četrtina pa je poročala o porastu motečih izkušenj med zaprtjem držav.
Na ravni države se ta delež giblje od 14 % v Sloveniji do 28 % na Irskem.
- Spletno ustrahovanje
Polovica (51 %) anketiranih še nikoli ni imela izkušenj z oblikami ustrahovanja. Drugi polovici pa se je že pripetilo, da so ustrahovani. Na nacionalni ravni je ta delež najvišji v Italiji (59 %), najnižji pa v Sloveniji (32 %).
Med tistimi, ki so bili žrtve ustrahovanja, je skoraj polovica (44 %) poročala o povečanju pojava med zaprtjem. Na nacionalni ravni je ta delež najvišji v Nemčiji (51 %), najnižji pa v Sloveniji (24 %).
- Starševsko posredovanje
Velika večina staršev se z mladimi pogovarja o tem, kaj počnejo z digitalnimi tehnologijami. Veliko staršev je naklonjenih uporabi tehničnih rešitev (blokiranje, filtriranje, sledenje spletnim mestom ali aplikacijam, ki jih uporablja njihov otrok), in sicer med dvema tretjinama v Sloveniji, na Norveškem in v Avstriji ter devet od desetih staršev na Irskem in v Španiji.
O projektu
Pridruženi raziskovalni center Evropske komisije (JRC – Cyber & Digital Citizens’ Security Unit – Directorate E – Space, Security and Migration) v sodelovanju s številnimi evropskimi univerzami in s FDV izvaja raziskovalni projekt, katerega namen je proučiti spremembe otrokovega digitalnega udejstvovanja v času koronakrize (in po njej). V njem najdete tudi podatke o zaznavanju škodljivih vsebin, sovražnega govora, tveganjih, povezanih s spletno varnostjo in osebnimi podatki.
Obsega 11 evropskih držav: Avstrijo, Francijo, Irsko, Italijo, Nemčijo, Norveško, Portugalsko, Romunijo, Španijo, Švico in Slovenijo. Podatki so zbirali med junijem in avgustom 2020 z anketo, ki jo je izpolnilo 6.195 otrok, starih med 10 in 18 let ter 6.195 njihovih staršev.