Poročilo: Pouk za priseljence v času karantene

Vir: Adobe Stock

Učitelji so opazili, da je učencem in staršem pomembno, da se lahko z njimi pogovarjajo o vsakdanjih stvareh, da jim zaupajo in so jim hvaležni za podporo. Vir: Pixabay

Na Pedagoškem inštitutu so v okviru mreže SIRIUS pred časom pripravili kratko poročilo o poteku šolanja na daljavo z učenci priseljenci, ki izhaja iz izpolnjenih petnajstih vprašalnikov učiteljev in ravnateljev.

Ti prinašajo vpogled v pouk na daljavo v času zaprtja šol ter nudi pomoč pri iskanju dobrih rešitev za prihodnost.

Izsledki

Kateri izsledki so uporabni za učitelje in druge strokovne delavce?

Avtorice poročila dr. Alenka Gril, mag. Sabina Autor in dr. Janja Žmavc pravijo, da so ga z namenom čim večje jasnosti poskušale pripraviti zelo jedrnato. Po njihovem mnenju bi pozornost morebiti veljalo nameniti naslednjim vidikom:

  • Za izvajanje pouka na daljavo morajo biti primarno zagotovljeni osnovni materialni pogoji. V času spomladanskega zaprtja šol se je pouk neprekinjeno izvajal tudi v razmerah, ko je bilo veliko pomanjkanje IKT opreme oziroma so bile težave v njenem nezadostnem številu (npr. če je v družini več šolajočih otrok ali starši delajo od doma). Težava je bila tudi v pomanjkanju ustreznega prostora za šolsko delo.
  • Pri učencih in dijakih priseljencih je posebno skrb treba nameniti ohranjanju stika z govorjenim slovenskim jezikom. Prevladujoča raba IKT tehnologije v času karantene, ki temelji na enosmerni, pogosto le pisni komunikaciji (navodila in naloge učiteljev, izdelki, odzivi in poročila učencev …), ne more nadomestiti razvijanja jezikovne zmožnosti. To najbolj omogoča neposredna komunikacija v obliki pogovora v živo z učitelji in vrstniki v šoli pri pouku, odmorih in drugih obšolskih dejavnostih.

Težave z uporabo IKT pri učenju je zaznati pri vseh učencih, ne le učencih priseljencih.

Raziskava PIRLS 2016 je pokazala, da četrtošolci v Sloveniji dosegajo višje rezultate iz bralne pismenosti, če berejo in rešujejo naloge na papirju. Osmošolci učinkovito rešujejo naloge na računalnik, kadar so podana natančna navodila in postopki, medtem ko so manj učinkoviti pri samostojnemu (kreativnemu) reševanju nalog in varni rabi računalnika, pa kaže raziskava ICILS 2018.
  • Potrebnega je izjemno veliko truda, inovativnosti in dodatne angažiranosti učiteljev in multiplikatorjev za zagotavljanje poučevanja učencev priseljencev v okviru šole na daljavo. Tudi ob materialnih pogojih, načrtovanju vsebinskih prilagoditev in izdelavi novih gradiv, pouka ni mogoče uresničiti brez dodatnih učiteljevih dejavnosti. Te daleč presegajo njegov delovni čas, in so povezane z vzpostavljanjem in ohranjanjem stika z učencem ter nudenjem čustvene opore tako učencu kot njegovi družini.
  • Izvajanja pouka na daljavo ni mogoče uresničiti brez podpore staršev. Slednji zlasti pri učencih prvega, delno pa tudi drugega triletja, pomembno prispevajo k uresničevanju vzgojno-izobraževalnih ciljev. Uspešnost tega sodelovanja je tesno povezana z znanjem in s socialnoekonomskim statusom staršev oziroma družine. Pri učencih priseljencev ta podpora velikokrat umanjka, zlasti zaradi neznanja slovenskega jezika.

Se je v času od objave poročila do danes kaj spremenilo?

Vir: Adobe Stock

V novembru so avtorice organizirale še nacionalni posvet »Prakse, ki uspešno implementirajo nove strategije vključevanja priseljencev in razvijajo večjezična šolska okolja v Sloveniji«, ki se ga je udeležilo 94 strokovnih delavcev s področja vzgoje in izobraževanja ter migracij. Prav tako so bili prisotni odločevalci z MIZŠ in ZRSŠ.

V razpravi so med drugim ugotovili:

  • Večina sprememb v času drugega zaprtja šol, ki so povezane z izobraževanjem otrok priseljencev in se ne dotikajo zagotavljanja IKT opreme, se ni zgodila na sistemski ravni. Zgodile so se na operativni ravni, kjer so se šole so same organizirale. Uradne smernice so namreč šolam še vedno priporočale, da pouk slovenskega jezika za tujejezične učence organizirajo v okviru možnosti, učencev priseljencev eksplicitno ne omenjajo.
  • Nekatere šole so se zato pri pripravah na drugi val organizirale z zavedanjem, da bodo učni proces izvedle lažje in uspešnejše, če se pri aktivnostih za vključevanje učencev/dijakov priseljencev tesneje povežejo z drugimi akterji v lokalnem okolju.
  • Šole so uspešno organizirale že spomladi vzpostavljeno tutorstvo (učitelji, študenti, NVO), ki je nudilo dodatno učno pomoč.
  • Prilagojena gradiva za poučevanje na daljavo pri pouku slovenščine so bila zaradi spomladanskega zaprtja šol delno že pripravljena.
  • Primanjkljaj IKT znanja in veščin, ki je bil spomladi zaznan, so nekatere šole uspešno omilile z organizacijo tečajev za učence med poletnimi počitnicami.

Upoštevati je treba, da so navedene ugotovitve rezultat pouka na daljavo, ki je potekal le dober mesec in pol. »Drugo zaprtje šol, ki je v celoti trajalo do februarja 2021 (in za nekatere dijake še vedno traja), je zlasti v nadaljevanju pokazalo na nekatere ključne težave daljšega izvajanja pouka na daljavo, kot so upad učne motivacije in čustvene stiske. Teh novembra še ni bilo mogoče zaznati, in so pomembno vplivale tudi na izobraževanje otrok priseljencev,« poudarjajo avtorice poročila.

V kratkem sicer načrtujejo še objavo povzetka že omenjenega nacionalnega posveta.

O poročilu

V drugi polovici aprila, ko je pouk na daljavo potekal približno mesec dni, so nekaj osnovnih in srednjih šol zaprosile za kratko poročilo o izvajanju pouka na daljavo z učenci in dijaki priseljenci. Posebej so jih zanimale težave in ovire, s katerimi so se oboji pri tem soočali, pa tudi kako so se na to odzvale družine.

Predstavljene ugotovitve, ki izhajajo iz izpolnjenih vprašalnikov, ne predstavljajo reprezentativnega vzorca, na osnovi katerega bi lahko naredili statistično relevantne posplošitve za vse slovenske osnovne in srednje šole.

Več o izobraževanju priseljencev: