50 knjig, ki so nas napisale v 2021

Luka Novak na Filozofski fakulteti. Foto: Zala Opara

Z akcijo želijo izbrati, izpostaviti in na živ, dostopen način predstaviti 50 ključnih knjig za oblikovanje slovenske družbene zavesti, brez katerih nas ne bi bilo. Na fotografiji voditelj oddaje Luka Novak. Foto: Zala Opara

Druga sezona oddaj 50 knjig, ki so nas napisale, ki jih predvajajo ob sredah ob 17.50 na TVS1, bo v letu 2021 na sporedu do konca meseca.

Gre za kratke, osemminutne oddaje. Že predvajane najdete v arhivu RTV.

3. marca: Gregor Strniša, Vesolje

Bistvo svojega in vsakega pesnjenja je Strniša poimenoval vesoljska zavest. V predgovoru k zbirki Vesolje jo je opredelil takole: »To je zavedanje, da je takó Zemlja kot vsaka najmanjša stvar na nji od nekdaj samo del vsega vesolja …«

Z Draganom Živadinovim, umetnikom, ki je dejansko poletel v vesolje, so se pogovarjali o tem, kako drugače razumemo vesolje, potem ko nam ga je Strniša upesnil, o specifiki Strniševih pesniških oblik pa s pesnikom in verzologom dr. Borisom A. Novakom.

10. marca: Vladimir Bartol, Alamut

Z založnikom Rokom Zavrtanikom je pogovor tekel o usodi te prezrte, nato odkrite in končno kanonizirane knjige. Na Bartola so vplivali Nietzschejeva filozofija, Machiavellijeve ideje, ekspresionizem in psihoanaliza.

Njegova literatura je močno odstopala od sočasne literature socialnega realizma. S pojavom islamskih terorističnih napadov so se tudi interpretacije Alamuta začele pojavljati v novi luči, roman pa je navdihnil celo ustvarjalce videoigre Assassin’s Creed.

S strokovnjakom za mednarodne odnose dr. Primožem Šterbencem so interpretirali sporočilo Alamuta z vidika sodobnih dogodkov.

Marca bodo na vrsti še naslednje knjige:

17. marca: Anton Trstenjak, Hoja za človekom

Kako Slovenci razumemo sami sebe, potem ko je med nami 700.000 Trstenjakovih knjig? Kakšne so vrednote, skozi katere nas prepoznava ali vzpostavlja Trstenjak?

Nekateri pravijo, da je bil zadnji »renesančni človek«, saj njegove publikacije po tematiki spadajo med psihološka, antropološka, filozofska ter teološka dela.

O tem, kako je nastajala njegova vizija slovenskega človeka, je tekel pogovor z direktorjem Trstenjakovega inštituta dr. Jožetom Ramovšem, pater dr. Karel Gržan pa je osvetlil, ali se danes še držimo Trstenjakovega gesla »za človeka gre«. Med hojo po Rožniku so Trstenjakovega duha spoznali skozi besede humanistke dr. Mance Košir.

24. marca: Felicita Kalinšek, Slovenska kuharica

Usodo naroda piše tudi vsebina njegovih loncev, vsebino loncev pa narekujejo tudi kuharske knjige, ki to vsebino na tak ali drugačen način izrazijo.

Slovenska kuharica je do danes izšla v več kot 200.000 izvodih in doživela 30 različnih izdaj. Z etnologom dr. Janezom Bogatajem so se pogovorili o njenem vplivu na generacije in tudi o besednjaku, ki je pomembno vplival na konstitucijo naše nacionalne kuhinje, ki je vedno odraz socialnoekonomskega polja.

Pisateljica Katarina Marinčič je Kalinškovi pripisala sposobnost opazovanja, spontano demokratičnost in prirojeno svetovljanstvo, mladi kuharski mojster Simon Pirš pa je pokazal, kako se skozi kodificirano slovensko kuhinjo izraža milenijska kulinarika.