Otroci s programiranjem robotov ideje prenesejo v gibanje

Vir: Freepik

Strokovni delavci skušajo, skladno s potrebami prihodnosti, otrokom v okviru njihovih zmožnosti omogočiti pridobivanje digitalnih kompetenc. K temu znatno prispeva smiselna in varna uporaba IKT. Vir: Freepik

Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) je neizogiben del našega sodobnega sveta ter s tem sveta predšolskih otrok. V vrtcu se pogosto srečujejo s podobnimi orodji kot doma – s fotoaparatom, tabličnim računalnikom in prenosnikom, razlaga Mina Pišljar, koordinatorka projekta Strateška partnerstva med šolami in inovacije za izmenjavo dobrih praks ICT like 1, 2, 3 v vrtcu Galjevica.

Strokovni delavci stremimo k vključevanju otrok v virtualni svet le prek postavk porajajoče se digitalne pismenosti, ki jim omogoča uspešno in odgovorno vključevanje v informacijsko družbo.

Mina Pišljar
Vir: vrtec Galjevica

Vključevanje v virtualni svet v predšolski dobi poteka pod vodstvom odraslega, ki tej dejavnosti postavlja cilje ter določa vsebino, omogoča postopno seznanjanje s tematiko in postavlja smotrne izzive.

Otroci za uporabo IKT sredstev kažejo izjemen interes, z njimi ustvarjajo, predvsem pa jih brez strahu preizkušajo – tudi tiste, ki jih iz domačega okolja ne poznajo, pravi koordinatorka.

Pri tem ima v mislih zlasti interaktivno pametno tablo ter različne robotke, prek katerih usvajajo osnove kodiranja in programiranja.

Ravno slednji so pri otrocih najbolj priljubljeni – v vrtcu Galjevica so otroci v stiku z robotoma BlueBot in Ozobot, katerima sami dajejo navodila za premikanje v določeno smer ali z določeno hitrostjo.

To poteka z jasnim operativnim ciljem enega izmed kurikularnih področij, kot je denimo zgodnje opismenjevanje – spoznavanje simbolov za glasove ali črke, geometrijskih likov, barv, živali v naravi in izmišljanje lastnih zgodb.

Poudarek projekta je na vpeljavi IKT v vse procese pedagoškega dela ter izboljšanju STEAM kompetenc. Otroci se prek različnih IKT orodij in robotike seznanjajo z naravoslovnimi in tehničnimi področji.

Kompetence, ki jih ob tem najbolj krepijo, so ustvarjalno razmišljanje, delo v skupini – sodelovanje, komunikacija z drugimi in kritično mišljenje, našteva Mina Pišljar. Hkrati je močno v ospredju samostojnost – občutek otrok, da zmorejo sami in da lahko opravijo zadano nalogo.

Pri ustvarjalnem razmišljanju gre za iskanje novih poti in rešitev, kjer imajo predšolski otroci zaradi svoje spontanosti in domišljije še izrazitejšo prednost. Kot primer: na preprosti Bluebot mreži z ovirami lahko že triletni otroci razmišljajo o različnih načinih, kako priti do cilja (oviro preskočiti, jo zaobiti ali podreti). Kakšno leto starejši otroci pa že sami s kodami programirajo robotka in s tem idejo prenesejo v gibanje, izvršijo nalogo ter dosežejo zastavljeni cilj na različne in inovativne načine. S tem krepijo to vrsto razmišljanja še na drugih področjih ter v vsakdanjem življenju.

Mina Pišljar
Vir: vrtec Galjevica

Na področju mednarodnega projektnega dela v okviru programa Erasmus+ so v vrtcu Galjevica aktivni že kar nekaj let, ne samo kot ena od partnerskih organizacij, ampak tudi kot glavni koordinator. S tem je mobilnost z aktivnostmi učenja, poučevanja in usposabljanja postala skorajda vsakdanji del pedagoškega dela in izobraževanja strokovnih delavcev. Dobre prakse so spoznavali v tujini, pogosto pa so tuje strokovnjake gostili sami. Zaradi epidemije se je to sodelovanje premaknilo v virtualni svet, v katerem so se, zaradi svoje prilagodljivosti, vseeno dobro znašli.

K sreči so bili v vrtcu dobro opremljeni s strojno in programsko opremo – vsak strokovni delavec ima svoj prenosnik, na voljo so digitalne kamere in brezžična internetna povezava. Prav tako so imeli več IKT izobraževanj, ki so jim tovrstno udejstvovanje še olajšale.

Program mobilnosti so zasnovali na podoben način kot tedaj, ko so aktivnosti potekale v živo – z začetnim spoznavanjem udeležencev, predstavitvijo organizacije, mesta in države, lahkotnimi igrami za prebijanje ledu, ki se razvijejo v resnejše delo, predavanji različnih strokovnjakov ter predstavitvami nacionalnih agencij in odgovornih ministrstev. Del programa je bilo deljenje dobrih praks z delavnicami, ki so se izvajale v realnem času prek razdelitve udeležencev v skupine (zoom sobe) in predstavitvami opravljenih nalog ob koncu dneva. Po dveh uspešno izvedenih virtualnih mobilnostih Mina Pišljar ocenjuje, da se je ta način izkazal kot nadvse primeren in učinkovit.

Kako izgledajo srečanja?

Odločili so se za tridnevna srečanja, kjer udeleženci sodelujejo od 8.30 do približno 15. ure, seveda s krajšimi odmori. Ta potekajo prek aplikacije Zoom s predavanji in predstavitvami ob deljenju zaslona, delom v delavnicah po sobah z nalogami (timsko delo) ter v živo s posnetki kamere pedagoškega dela v igralnicah, kar nadomešča sledenje na delovnem mestu in hkrati omogoča deljenje dobrih praks.

Vir: vrtec Galjevica

Otroci so kamer večinoma že vajeni in se radi pokažejo in dokažejo pred njimi, oziroma pred svojimi vrstniki iz drugih držav, opisuje Mina.

Izvedli smo že kar nekaj mednarodnih otroških Skype ali Zoom konferenc, ko otroci otrokom predstavijo dejavnost, predstavijo sebe, kaj zapojejo in podobno. V našem vrtcu imajo otroci prednost, saj že od tretjega leta naprej v vseh oddelkih potekajo integracijske urice angleškega jezika, kar jim komunikacijo z vrstniki iz tujine zagotovo še olajša in približa.

Mina Pišljar

Zelo pomembna pri načrtovanju je bila odzivnost koordinatorjev in njihovih projektnih timov iz partnerskih organizacij iz Estonije, Latvije in Norveške. Z njimi so v nenehnem stiku prek različnih platform, največ prek eTwinning spletne učilnice Twinspace, prek facebookove strani projekta ter zasebno prek različnih aplikacij za pogovor. Na takšen način poteka tudi del diseminacije sprotnih konkretnih rezultatov projekta v ožjo (sodelavci in starši otrok) ter širšo (lokalna skupnost in sorodne organizacije) okolico.

Namen takšnih strateških partnerstev je podpirati razvoj, prenos ali izvajanje inovativnih praks ter spodbujati sodelovanje, vzajemno učenje in izmenjavo izkušenj na evropski ravni, pojasnjuje koordinatorka.

Glede na cilje in sestavo obstajata dve vrsti projektov:

  • strateška partnerstva za inovacije in
  • strateška partnerstva za izmenjavo dobrih praks, ki so del šolskih partnerstev.

S tujimi partnerji sodelujemo z izmenjavo izkušenj, idej in praks (ne samo dobrih, ampak tudi tistih, prek katerih smo dosegli nova spoznanja za izboljšanje vzgojno-izobraževalnega dela). Hkrati razvijamo okolje mednarodnega mreženja in profesionalno vzgojno-izobraževalno delovanje znotraj nacionalnega nivoja prenašamo na mednarodno raven.

Poleg tega je mogoče v okviru te vrste partnerstev uresničiti nekatere posebne oblike strateškega sodelovanja, ki se z nadaljnjim povezovanjem prenašajo na nove vsebinske projektne izzive.

Od lani je sodelovanje s tujimi partnerji omejeno izključno na virtualni svet, s čimer je navezovanje osebnih stikov in spoznavanje procesov dela v naravnem okolju zelo omejeno. Verjetno se bo to spremenilo že z novim šolskim letom.

Vir: vrtec Galjevica

Znotraj projekta načrtujejo še štiri mobilnosti. Najverjetneje bo večina izvedena virtualno, naslednji gostitelj pa je v začetku maja prav vrtec Galjevica. Po besedah koordinatorke se tega veselijo in že nabirajo ideje za zanimive predstavitve ter raznovrstne aktivnosti.

Poudariti nameravamo uporabo IKT v naravnem okolju, predvsem gozdu, saj imamo v vrtcu Galjevica kar osem gozdnih oddelkov, ki so del projekta Gozdnega vrtca in izvajajo gozdni program. Pri tem nam je v veliko pomoč bližina mestnega gozda – Golovec in njegove učne poti, za katere skrbi mestna občina in ob njih med drugim postavlja različne izobraževalne toteme s QR kodami za lažje raziskovanje gozda.

Mina Pišljar

Otroci že komaj čakajo, da pokažejo, kaj vse lahko z interaktivno tablo, robotki in ostalimi IKT pripomočki počnejo v igralnici in zunaj nje, napoveduje koordinatorka projekta.