Publikacija: Verjeten vpliv epidemije na izobraževanje

Vir: Pixabay

Cilj poročila je z uporabo obstoječe literature in podatkov iz nedavnih mednarodnih primerjalnih raziskav in študij (Eurostat, PISA, ICILS, PIRLS, TALIS) bolje razumeti, kako bo koronavirusna kriza vplivala na učni proces. Vir: Pixabay

Večina držav je med epidemijo začasno zaprla izobraževalne ustanove. Te so izobraževanje omogočile na daljavo. Giorgio Di Pietro, Federico Biagi, Patricia Costa, Zbigniew Karpinski in Jacopo Mazza so preučili različne neposredne in posredne načine, s katerimi lahko virus in ukrepi, sprejeti za njegovo obvladovanje, vplivajo na dosežke otrok.

Najbolj »konzervativne« ocene za nekaj držav EU kažejo, da bodo učenci oziroma dijaki v povprečju doživeli izgubo znanja. Avtorji so ocenili, da epidemija ne bo enakovredno vplivala na vse, da bo negativno vplivala tako na pridobivanje kognitivnih kot tudi nekognitivnih spretnosti in da bo poleg kratkoročnih povzročila pomembne dolgoročne posledice.

Čeprav do takšne situacije še ni prišlo, so na podlagi obstoječih raziskav in podatkov pridobili vpoglede o potencialnem vplivu epidemije.

Izguba znanja

Učenje na daljavo je bilo ključnega pomena za zagotovitev kontinuitete izobraževanja, a vseeno bodo učenci v povprečju verjetno izgubili nekaj znanja. To so potrdili z argumenti:

  • učenci med karanteno porabijo manj časa za učenje kot takrat, ko so šole odprte

Glede na raziskavo Schul-Barometer, ki je potekala med marcem in aprilom 2020 in je bila namenjena avstrijskim, švicarskim in nemškim učencem, starim med 10 in 19 let, se je tedenski čas učenja med karanteno zmanjšal za 4 do 8 ur v primerjavi s časom, ko so šole odprte.

  • mnogi učenci, ki ostajajo doma zaradi epidemije, doživljajo stres in tesnobo, kar lahko poslabša sposobnost osredotočanja na šolsko delo

Po mnenju avtorjev Sprang in Silman (2013) je večja verjetnost, da bodo otroci, ki so bili med epidemičnimi boleznimi izolirani, trpeli zaradi akutne stresne motnje, motnje prilagajanja in žalosti.

  • zaradi zaprtih šol in pomanjkanja osebnega stika imajo učenci manj zunanje motivacije za učno dejavnost.

Po najbolj »konzervativnih« ocenah bodo italijanski, francoski in nemški učenci tedensko utrpeli izgubo znanja, pri kateri standardni odklon znaša med 0,82 in 2,3 %. To kaže na poslabšanje rezultatov preizkusov znanja, ki bi jih sicer dosegli učenci, saj porabijo manj časa za učenje.

Za test, ki ima povprečno vrednost 500 točk in standardni odklon 100 točk, naj bi izguba znanja v obdobju zaprtja šol pomenila znižanje rezultatov za med 6,5 in 14 točk.

Prehod z običajnega na spletno učenje bo verjetno negativno vplival na otroke v šolah na ravni primarnega izobraževanja in splošnega nižjega sekundarnega izobraževanja, ki imajo večje težave pri prilagajanju na novo učno okolje, so ocenili avtorji.

Ranljivejši učenci

Pričakovati je, da bodo te razmere poslabšale obstoječe neenakosti v izobraževanju. Posebej verjetno je, da bodo zaostajali ranljivejši učenci, na primer tisti iz manj privilegiranih okolij. Ti imajo manj možnosti za dostop do ustreznih učnih digitalnih virov (računalnik, širokopasovna internetna povezava) in za primerno domače učno okolje (miren prostor za učenje, lastna miza).

Poleg tega je večja verjetnost, da ne bodo prejeli toliko – neposredne ali posredne – podpore staršev, kot jo imajo njihovi sošolci. V premožnejših družinah je večja verjetnost, da bodo starši lahko delali od doma in da si bodo lahko privoščili zasebne spletne inštrukcije.

Prav tako je večja verjetnost, da bodo bolj prikrajšani otroci iz enostarševskih ali iz velikih družin in učenci s posebnimi potrebami.

Kognitivne sposobnosti

Vir: Pixabay
Vir: Pixabay

Ne le da bo epidemija po napovedih povzročila večjo neenakost v kognitivnih sposobnostih, temveč ima lahko podoben učinek tudi na čustveno stanje in motivacijo učencev. Izolacija učencev od prijateljev in učiteljev lahko povzroči široko paleto vedenjskih in psiholoških težav.

Povečanje razlike med kognitivnimi in nekognitivnimi sposobnostmi, do katere bo verjetno prišlo, ima lahko dolgoročne posledice. Več raziskav ugotavlja da je stopnja otrokovih kognitivnih in socialno-čustvenih spretnosti dober napovedovalec poznejših dosežkov. Učenci, ki so na teh področjih manj nadarjeni, imajo ponavadi nižjo izobrazbo in slabše možnosti na trgu dela, tako glede zaposlitve kot višine plače. Zato obstaja tveganje, da se lahko kratkoročne neenakosti, ki jih je povzročila epidemija, ob pomanjkanju ustreznih političnih ukrepov na dolgi rok ohranijo ali celo povečajo, kar bo v prihodnosti še poglobilo ekonomsko neenakost.

Nižje plače

Izgubo znanja, ki so jo utrpeli učenci, je treba postaviti v širšo perspektivo. Pomenila bo zmanjšanje razpoložljivega človeškega kapitala, kar bo negativno vplivalo na rast produktivnosti, inovacije in zaposlovanje, vključno z nižjimi dohodki za učence, ki jih je prizadelo zaprtje šol.

Po grobih ocenah bo skupna izguba letnega zaslužka, ki jo bodo doživeli francoski osnovnošolci zaradi karantene, znašala med 700 in 800 milijoni evrov. Te številke so veliko večje, če seštejemo izgube zaslužka udeležencev na vseh izobraževalnih ravneh, kažejo izračuni avtorjev.

Te številke bi morali upoštevati oblikovalci politik pri odločanju o proračunu za blaženje škodljivih učinkov na izobraževanje, so poudarili avtorji publikacije.

Digitalne spretnosti učiteljev

Dodatni kanal, ki lahko prispeva k večji neenakosti pri učnih dosežkih po prehodu iz nespletnega v spletno okolje, je učiteljeva pripravljenost za uporabo digitalnih tehnologij.

Vir: Pixabay
Vir: Pixabay

Rezultati iz mednarodne študije Talis 2018, pri kateri so zbirali informacije o delovnih razmerah učiteljev in učnem okolju v šolah, niso enoznačni.

V večini držav EU (razen Slovenije, Francije, Hrvaške, Madžarske in Belgije) je bilo za učitelje, ki imajo v razredih več prikrajšanih učencev, bolj verjetno, da so izrazili potrebo po strokovnem izpolnjevanju veščin IKT.

Hkrati je bilo bolj verjetno, da so učitelji, usposobljeni za poučevanje z IKT, pogostejše delali v šolah z večjim deležem učencev s slabšim gmotnim položajem.

Izzivi za prihodnost

Posledice epidemije za oblikovalce politik predstavljajo najmanj dva ključna izziva. Avtorji izpostavljajo, da je treba sprejeti ukrepe za zagotovitev, da bodo ranljivejši učenci lahko nadoknadili izgubo znanja. »Za preprečitev, da bi kriza povzročila trajno izobraževalno in ekonomsko neenakost, je to treba storiti hitro in učinkovito,« so zapisali.

Poleg tega, je treba uvesti druge načine poučevanja, saj obstaja možnost, da se bodo šole še zapirale.

Del uspešne strategije, ki vključuje spletno poučevanje in učenje ter poučevanje in učenje v živo, bi morali biti naslednji elementi:

  • zagotovitev dostopa do interneta in razpoložljivost računalnikov,
  • usvojitev ustreznih virtualnih učnih okolij,
  • ponovni premislek o vlogi izobraževanja prek televizije in radia,
  • izboljšanje razpoložljivosti učnih tehnologij za učence s posebnimi potrebami,
  • podpora učiteljem: učitelji bi se morali naučiti, kako prilagoditi svojo vlogo razmeram, v katerih lahko komunicirajo samo prek spleta
  • podpora staršem: starši so bistveni element, še bolj pa za mlajše učence, ki se ne morejo sami spopasti z izzivi spletnega učenja.

Potrebne raziskave

Ko bodo na voljo podatki o obdobju po epidemiji, bi bilo treba raziskati, ali so zapisane napovedi ustrezne ter v kakšni meri. Raziskave, usmerjene na učence ali dijake, starše, učitelje in ravnatelje, bodo pomembno orodje pri razumevanju, kako je virus prizadel različne vidike izobraževanja. Pomembno vlogo pri tem lahko igra samoocenjevanje učinkovitega učenja s spodbujanjem uporabe inovativnih izobraževalnih tehnologij SELFIE. Ta anonimno zbira stališča o uporabi tehnologije v osnovnih, srednjih in poklicnih šolah. Na splošno bi bilo na ravni EU dobro vzpostaviti platformo za zbiranje vseh raziskovalnih podatkov, s čimer bi celotni akademski skupnosti omogočili hitro nadaljnjo analizo, pravijo avtorji publikacije.

O publikaciji

Izvirnik The likely impact of COVID-19 on education: Reflections based on the existing literature and recent international datasets je tehnično poročilo Skupnega raziskovalnega središča (JRC), službe Evropske komisije za znanost in znanje. Njen namen je zagotoviti znanstveno podporo za evropske procese oblikovanja politik, ki temelji na dokazih. V uredniškem odboru slovenskega prevoda so bili Igor Ž. Žagar, Jonatan Vinkler, Janja Žmavc in Alenka Gril.

Uporabne povezave

Analiza izobraževanja na daljavo v času epidemije v Sloveniji

Odziv visokega šolstva na pandemijo

Izobraževanje na daljavo – izkušnje za prihodnost

Zbornik: Korona in vrtec

Poročilo: Pouk za priseljence v času karantene

Med prvim valom za ekranom po šest ur

Kako motivirati učence pri izobraževanju na daljavo?