Eurydice.si

Evropska unija se danes sooča z izzivi brez primere: geopolitičnimi napetostmi in konflikti, kibernetskimi grožnjami ter manipulacijo z informacijami, podnebnimi spremembami in vse pogostejšimi naravnimi nesrečami. Tveganja niso več oddaljena ali abstraktna – postajajo del vsakdana.

Zato je ključno vprašanje: Kako lahko znotraj izobraževalnega procesa otrokom pomagamo, da tveganja razumejo in da se naučijo nanje pravilno, samozavestno, solidarno, odgovorno in prožno odzivati?

Odgovore ponuja novo poročilo mreže Eurydice z naslovom Preparedness Education in Europe – 2025. Poročilo analizira, kako je izobraževanje za pripravljenost in odzivanje na izredne razmere vključeno v predšolsko (ISCED 0) in osnovnošolsko oziroma primarno izobraževanje (ISCED 1) po Evropi.

Temelji na podatkih za šolsko leto 2025/2026 ter prinaša celovit pregled pristopov, s katerimi v evropskih sistemih izobraževanja razvijajo temeljne spretnosti pripravljenosti: od razumevanja naravnih in drugih tveganj do učinkovitega odzivanja in sodelovanja v kriznih situacijah.

Pripravljenost kot pomembna razsežnost sodobnega izobraževanja

Ugotovitve kažejo, da postaja pripravljenost vse pomembnejši del izobraževalnih politik. Države uvajajo inovativne pristope in načrte odpornosti, ki šolam omogočajo boljše predvidevanje, obvladovanje in premagovanje nepričakovanih dogodkov.

Cilj je jasen: vzgojiti generacijo mladih, ki je informirana, usposobljena in pripravljena ukrepati.

Poročilo je umeščeno tudi v širši politični okvir EU. Marca 2025 je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen poudarila, da je krepitev krizne in varnostne pripravljenosti skupna evropska odgovornost. Ta zaveza je bila utrjena s sprejemom Strategije EU za unijo pripravljenosti, v okviru se krepi sposobnost EU za napovedovanje, preprečevanje in odzivanje na krize. V strategiji je poudarjena vloga izobraževanja kot pomembnega orodja za krepitev pripravljenosti prebivalstva, in sicer v skladu s cilji pobude Unija spretnosti.

Glavne ugotovitve poročila

1. Poudarek na pripravljenosti narašča s starostjo otrok

V približno polovici evropskih držav je vsebine pripravljenosti vključena že v predšolske programe (ISCED 0), v primarnem izobraževanju (ISCED 1) pa v skoraj tri četrtine držav.
Tudi tam, kjer vsebine niso izrecno zapisane v programu oziroma učnem načrtu, pristojni organi šolam ter učiteljem in drugim strokovnim delavcem zagotavljajo ustrezne smernice, gradiva in orodja.

• Različni poudarki na različnih ravneh izobraževanja

• Predšolsko obdobje: Otroci se učijo prepoznavati nevarnosti, razumeti preprosta varnostna pravila ter se zaščititi skozi rutino in igro.
• Osnovna šola: Znanje se nadgradi s praktičnimi, na ukrepanje usmerjenimi vsebinami. Učenci razumejo pomen pravil in se učijo bolj samostojnega ter odgovornega ravnanja.
• Spretnosti zaščite življenja v ospredju

V večini držav je poudarek na razvoju spretnosti za zaščito življenja: prepoznavanje tveganj, ustrezno ravnanje in krepitev odpornosti v nepredvidljivih situacijah.

• Izzivi pri izobraževanju učiteljev

V večini držav pripravljenost na izredne razmere še ni obvezni del začetnega izobraževanja učiteljev. Kjer je vključena, so programi osredotočeni predvsem na nacionalne varnostne politike in praktične odzive ob izrednih dogodkih.

• Krepitev političnega dialoga

V vse več državah vključujejo izobraževanje za pripravljenost na izredne razmere v nacionalne načrte odpornosti ter usklajujejo ukrepe z evropskimi okviri, ob podpori finančnih in strokovnih mehanizmov EU.

• Načrtovana širitev

V približno polovici sistemov izobraževanja načrtujejo nadaljnjo krepitev tega področja, pogosto z vsešolskim pristopom, ki vključuje vodstvo, zaposlene in učence.

Krepitev odpornosti se začne v otroštvu

V poročilu je jasno pokazano, da Evropa odpornost gradi že od najzgodnejših let. Sistematično vključevanje vsebin pripravljenosti v programe in/ali učne načrte ter krepitev podpore šolam in učiteljem pomeni pomemben korak k sodobnemu, odgovornemu in trajnostno usmerjenemu izobraževanju.