Ponavljanje razreda poglablja socialno-ekonomske neenakosti
Na spletni strani Evropski izobraževalni prostor Evropske komisije je v rubriki Viri in orodja, v poglavju Ključne smeri razvoja v izobraževanju, objavljen prispevek, ki obravnava ponavljanje razreda kot popravljalni ukrep v izobraževanju.
Vse popravljalne politike ne zmanjšujejo vpliva socialno-ekonomskega ozadja na dosežke v izobraževanju. Ponavljanje razreda je pogosto neučinkovit ukrep.
Težava s ponavljanjem razreda
Sistemi izobraževanja in usposabljanja imajo pomemben potencial za zmanjševanje vpliva socialno-ekonomskih prikrajšanosti na učne dosežke. Popravljalne politike so pri tem ključno orodje, vendar empirični dokazi kažejo, da niso vsi tovrstni ukrepi učinkoviti. Medtem ko nekatere intervencije prispevajo k zmanjševanju razlik v dosežkih, lahko druge te razlike celo poglabljajo.
Kot je poudarjeno v poročilu Pregled izobraževanja in usposabljanja 2025 (Evropska komisija 2025), je ponavljanje razreda izrazit primer popravljalne politike, ki je praviloma neučinkovita in povezana z visokimi stroški. Raziskave kažejo, da ponavljanje razreda pogosto povečuje vpliv socialno-ekonomskega ozadja na učne dosežke, namesto da bi ga zmanjšalo. Učenci, ki ponavljajo razred, se pogosteje distancirajo od šole, se soočajo s stigmatizacijo in pogosteje predčasno zapustijo izobraževanje in usposabljanje. Poleg tega lahko ponavljanje razreda preusmerja sredstva od učinkovitejših oblik podpore ter oslabi učinke drugih popravljalnih ukrepov. Podatki kažejo, da je v EU 20,5 odstotka socialno-ekonomsko prikrajšanih 15-letnikov vsaj enkrat v času šolanja ponavljalo razred, v primerjavi s 5,0 odstotki njihovih bolj privilegiranih vrstnikov.
Tabela: Delež učencev, ki so do svojega 15. leta vsaj enkrat ponavljali razred (2022)

Po podatkih Kazalnikov pravičnosti na ravni sistema Eurydice večina držav omogoča ponavljanje vseh razredov. Izjeme so Nemčija, Španija, Luksemburg, Poljska, Portugalska, Romunija in Slovenija, kjer je ponavljanje razreda dovoljeno z določenimi omejitvami. V Bolgariji je napredovanje v višji razred avtomatično, medtem ko imajo Malta, Nizozemska in Švedska glede odločanja o ponavljanju razreda večjo avtonomijo šol.
Popravljalne politike: Kaj deluje?
V nasprotju s ponavljanjem razreda sta zgodnje prepoznavanje učencev, pri katerih obstaja tveganje za slabše učne dosežke, ter zagotavljanje ciljno usmerjene in individualizirane podpore dosledno povezana z boljšimi izidi. Raziskave posebej izpostavljajo učinkovitost rednega individualnega ali skupinskega tutorstva v manjših skupinah, ki ga izvajajo usposobljeni tutorji med šolo.
Te ugotovitve potrjujejo tudi nedavne usmeritve politik na ravni EU. Priporočilo Sveta iz leta 2022 o poteh do uspeha v šoli poudarja, da podpora prikrajšanim učencem zahteva aktivne inkluzivne politike, pozitivno učno klimo ter prilagojeno podporo učencem, pri katerih obstaja tveganje za neuspeh.
Poročilo Eurydice o spremembah za izboljšanje temeljnih spretnosti učencev Addressing underachivement in literacy, mathematics and science: Policy changes in European school education since 2020 prinaša pregled nedavnih reform v sistemih izobraževanja držav EU. Poročilo izpostavlja obsežne prilagoditve učnega časa, učnih načrtov, načinov preverjanja znanja in učne podpore. Večina sistemov je uvedla ali okrepila ukrepe za podporo inkluzivnemu in dostopnemu poučevanju, tudi z dodatnim profesionalnim razvojem učiteljev ter izboljšanimi učnimi gradivi in smernicami. V več državah je tutorstvo postalo institucionaliziran del odziva na slabše dosežke pri temeljnih spretnostih; v 12 sistemih izobraževanja se izvaja v okviru rednega šolskega dne, v 10 pa izven.
Ozadje
V poročilu o vmesni evalvaciji strateškega okvira Evropskega izobraževalnega prostora Interim evaluation of the 2021-2030 European Education Area strategic framework je bil predlagan cilj na ravni EU do leta 2030 na področju pravičnosti: delež učencev s socialno-ekonomsko prikrajšanim ozadjem z dobrimi dosežki na vsaj enem področju (branje, matematika ali naravoslovje) naj bi dosegel vsaj 25 odstotkov.
Izjava o omejitvi odgovornosti: Graf meseca (Education Chart of the Month) s področja izobraževanja ne predstavlja uradnega stališča Evropske komisije. Evropska komisija niti katerakoli oseba, ki deluje v njenem imenu, ne prevzema odgovornosti za kakršnokoli uporabo vsebine Grafa meseca.
Citirati: Evropska komisija (2026). Grade repetition entrenches socio-economic inequality. Education Chart of the Month, januar 2026. Generalni direktorat za izobraževanje, mladino, šport in kulturo.