Novice

Tinkara Urek, Vrtec Mavrica Brežice

Oznake: inkluzija; vključevanje; inkluzivna vzgoja; predšolska vzgoja; eTwinning

»Bistvenega pomena za kakovostno vzgojo in izobraževanje je zagotavljanje pravice vsakemu otroku in družini do vključevanja, spoštovanja in cenjenja. Vsem družinam in otrokom je treba zagotoviti tudi možnost sodelovanja pri uresničevanju skupnih ciljev kot tudi doseganju vseh njihovih potencialov, s posebnim poudarkom na najranljivejših posameznikih. Ključno je, da je vsakdanja praksa pedagoga v skladu s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah ter z drugimi mednarodnimi in nacionalnimi predpisi (Tankersley idr., 2013) .«

Kadar govorimo o inkluziji, imamo v mislih filozofijo poučevanja, ki temelji na prepričanju, da imajo vsi otroci pravico do vključujoče vzgoje in izobraževanja. Pri tem moramo otroku nuditi vso potrebno podporo glede na individualiziran vzgojno-izobraževalni načrt in njegove razlike jemati kot priložnost za bogatenje učenja za vse otroke. Skladno s tem vsakodnevno v oddelkih ustvarjamo inkluzivno okolje, ki omogoča vsem otrokom, da uresničujejo svoje potenciale in se pri tem počutijo kot zaželen in pomemben član skupnosti (povzeto po Tankersley idr., 2013).

V slovenskih vrtcih se vse pogosteje srečujemo z vključevanjem otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke vrtcev. Tu ne govorimo zgolj o otrocih, ki imajo težave na različnih področjih, ampak je vse več tudi otrok iz tuje govorečih držav. Naloga vsakega pedagoga je, da z vsemi otroki in z vsemi družinami ravna spoštljivo in vedno išče načine, kako jih vključiti v oddelek oz. v vzgojo in izobraževanje. Prav zaradi tega pa je še bolj pomembno da vsakodnevno prilagaja tako učno okolje kot tudi vsakodnevne dejavnosti, da se vanje lahko vključujejo otroci iz različnih okolij oz. z različnimi zmožnostmi. V našem vrtcu oz. v oddelku stremimo k delu po vzgojni metodologiji Korak za korakom, kjer je inkluzija in vključevanje oz. sprejemanje različnosti ena izmed bistvenih kazalnikov kakovosti. Če v naše delo vključimo še projekte eTwinning, kjer lahko s spoznavanjem dela drugih domačih ali tujih pedagogov spreminjamo naše delo in se učimo, pa postane ustvarjanje inkluzivnega okolja veliko lažje.

V enem izmed svojih projektov eTwinning, ki sem ga izvajala z oddelkom tri-letnikov, smo imeli poleg tuje-govorečih otrok tudi slabovidnega otroka s težavami koncentracije. Ker je šlo za mednarodni projekt v katerem so sodelovali najmlajši otroci, smo prilagajali vse dejavnosti in delovali vključujoče na vseh stopnjah projekta. Izbrali smo zanimivo literarno delo, ki nam je služilo kot osnova. Za res dobro vključenost tuje govorečih otrok in slabovidnega otroka, pa smo uporabili dodatne pripomočke in strategije za prikaz tega dela. V vse faze projekta, tako motivacijske, kot učne ter diseminacijo in evalvacijo smo vključili spletna učna orodja, ki lahko na primeren način ustvarijo in omogočijo zelo inkluzivno usmerjeno učno okolje. Z veliko fotografijami in praktičnimi dejavnostmi npr. ročne spretnosti, smo v projekt uspešno vključili vse otroke.

Če želimo v oddelku z otroci s posebnimi potrebami izvajati projekt in delovati inkluzivno, je potrebno da je naše načrtovanje premišljeno in da si ne zastavimo prevelikih ciljev. Le-ti naj bodo realni in merljivi. Pri naših najmlajših otrocih je zato pomembno, da se umaknemo od jezikovnih projektov oz. le te poenostavimo. Z vključevanjem primerne IKT opreme, slikovnega materiala, gibanja, ročnih spretnosti, umetnosti oz. drugih močnih otrokovih področij, poskrbimo za primerno delovno in vključujoče okolje. Pri vključevanju otrok iz tuje govorečih okolij pa je še toliko bolj pomembno, da vzpostavimo inkluziven in topel odnos tudi z družino, ki lahko dodatno pripomore k uspešnemu vključevanju otroka v oddelek.

Z mednarodnimi projekti, kjer načrtno poiščemo partnerje iz držav iz katerih prihajajo naši otroci, ter vključevanjem družin v same projekte, je to zagotovo enostavneje in predstavlja korak višje h kakovostni inkluziji otrok v redne oddelke. Pri projektih v vrtcih je bistvenega pomena, da izhajamo iz otrok in da se zavedamo, da imajo lahko prav vsi otroci težave pri vključevanju v določeno dejavnost. Zato nas ne sme biti strah spreminjati dejavnosti, ciljev ali časovnega toka projekta, dokler naše delo ustvarja inkluzivno okolje in omogoča vključenost vsakega otroka v njemu primernem tempu oz. na njemu primeren način.

Vir: Tankersley, D., Brajković, S., Handžar, S., Rimkiene, R., Sabaliauskiene, R., Trikić, Z., Vonta, T., (2013), Od teorije k praksi: Vodnik po pedagoških področjih kakovosti ISSA, Ljubljana, Pedagoški inštitut.