Novice

Digitalne tehnologije so postale nepogrešljiv del vsakdanjega življenja otrok in mladostnikov. Omogočajo jim učenje, ustvarjanje, raziskovanje in povezovanje, hkrati pa jih izpostavljajo številnim tveganjem, od spletnega nasilja in neprimernih vsebin do pretirane uporabe družbenih omrežij in negativnih vplivov na duševno zdravje. V ospredje evropskih razprav zato vse bolj prihaja vprašanje, kako zagotoviti varnejše digitalno okolje za otroke in mladostnike ter kdo mora pri tem prevzeti odgovornost.

Povzetek:

Otroci in mladostniki so v digitalnem okolju prisotni vse bolj zgodaj in vse pogosteje, pri čemer številne raziskave opozarjajo na tveganja, povezana s pretirano uporabo družbenih omrežij, spletnim nasiljem, motnjami spanja, družbenim primerjanjem in problematičnimi digitalnimi navadami. Evropska komisija je zato pripravila predlog evropskega Akta za otroke (EU Kids Act), ki predvideva enotnejšo zaščito mladoletnikov, starostno primeren dostop do digitalnih storitev, varnost po zasnovi in večjo odgovornost digitalnih platform. Toda zakonodaja sama ne zadostuje. Za varno in odgovorno vključevanje otrok v digitalno družbo so enako pomembni vlaganje v digitalno pismenost, spodbujanje digitalne dobrobiti ter odprt dialog med otroki, starši, šolami in drugimi deležniki.

Otroci in mladostniki v digitalnem okolju: priložnosti in tveganja

Splet je danes sestavni del odraščanja. Otrokom in mladostnikom ponuja številne možnosti za pridobivanje znanja, ustvarjalnost, zabavo in medsebojno povezovanje. Vendar se z zgodnejšo in intenzivnejšo uporabo digitalnih tehnologij povečujejo tudi tveganja za njihovo varnost, dobro počutje in razvoj.

Raziskava Safe.si (2025) kaže, da ima pametni telefon kar 98 % osnovnošolcev tretje triade in 99 % srednješolcev. Med najpogosteje uporabljanimi aplikacijami so Snapchat, TikTok, YouTube in Instagram. Snapchat vsak dan uporablja 77,9 % osnovnošolcev in 83,7 % srednješolcev.

Ob tem dostop do tehnologije še ne pomeni nujno tudi ustrezne digitalne usposobljenosti. Podatki Statističnega urada Republike Slovenije za leto 2025 kažejo, da ima med mladimi, starimi od 16 do 24 let, vsaj osnovne digitalne spretnosti 68 % vprašanih, vendar jih le 33 % dosega raven spretnosti, ki je višja od osnovne.

Poseben izziv predstavlja tudi čas, ki ga mladi preživijo pred zasloni. Slovenske smernice priporočajo, da je uporaba zaslonov v prostem času pri otrocih, starih od 13 do 18 let, omejena na povprečno največ dve uri dnevno. Raziskave pa kažejo, da je digitalna prisotnost mladih pogosto bistveno intenzivnejša.

Pretirana uporaba, spletno nasilje in vplivi na počutje mladih

Raziskava Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2022, v katero je bilo vključenih skoraj 280.000 mladostnikov iz 44 držav in regij, je pokazala, da je več kot tretjina mladostnikov skoraj ves čas v stiku s prijatelji prek spleta. Pri 11 % mladostnikov so bili zaznani znaki problematične uporabe družbenih omrežij, pri čemer je bil delež višji med dekleti kot fanti.

Na negativne posledice digitalnega okolja opozarjajo tudi slovenske raziskave. Safe.si (2022) ugotavlja, da 45 % najstnikov že v osnovni šoli primerja svoj videz s podobami vplivnežev in znanih osebnosti na spletu ter je zaradi tega nezadovoljnih s svojim telesom.

Pomemben dejavnik obremenitve je tudi spletna socialna dinamika. Izključenost iz skupin vrstnikov na družbenih omrežjih, spletno nasilje in pritisk po čim hitrejšem odgovarjanju na sporočila pomembno vplivajo na počutje mladih. Zaradi uporabe interneta o pomanjkanju spanja poroča 37 % sedmošolcev, 54 % devetošolcev in kar 64 % dijakov.

Raziskava EU Kids Online 2020 obenem ugotavlja, da približno vsak deseti otrok, star od 9 do 16 let, vsak mesec postane žrtev spletnega ustrahovanja. Tveganje za spletno nadlegovanje se povečuje tudi z večanjem časa, ki ga mladi preživijo na družbenih omrežjih.

Vse to kaže, da vprašanje digitalne dobrobiti ni zgolj vprašanje časa pred zasloni, temveč tudi kakovosti spletnih izkušenj, medosebnih odnosov in sposobnosti mladih, da vzpostavijo zdrav odnos do tehnologije.

Evropski odgovor: večja zaščita otrok na spletu

V razpravah o zaščiti otrok v digitalnem okolju je pomemben korak predlog evropskega Akta za otroke (EU Kids Act). Njegov namen je vzpostaviti enotnejši evropski okvir za varnejše digitalno okolje in določiti jasnejše obveznosti ponudnikov digitalnih storitev.

Predlog temelji na štirih ključnih stebrih:

1. Starostne omejitve za dostop do določenih digitalnih storitev.
2. Varnost po zasnovi (safety by design).
3. Preverjanje starosti ob varovanju zasebnosti.
4. Večja odgovornost digitalnih platform.

Predvidene so tri starostne skupine:

• Otroci, mlajši od 13 let: ne bi mogli samostojno dostopati do družbenih omrežij in platform za izmenjavo videov, dostop pa bi bil mogoč do posebej prilagojenih storitev pod nadzorom skrbnikov.
• Otroci od 13 do 15 let: lahko bi uporabljali omejene, starosti primerne funkcionalnosti v okviru t. i. mini računov, ki bi jih upravljali skrbniki.
• Mladostniki od 15 do 18 let: lahko bi samostojno odprli in upravljali svoje račune.

Pomemben del predloga je tudi varnost po zasnovi. Digitalne platforme bi morale zagotoviti varne privzete nastavitve, zasebnost profilov mladoletnikov in omejevanje funkcionalnosti, ki spodbujajo pretirano uporabo. Med njimi so neskončno drsenje po vsebinah, zasvajajoči sistemi nagrajevanja, pretirana personalizacija in obvestila v času spanja.

Predlog posebno pozornost namenja tudi umetni inteligenci. Umetnointeligenčni spremljevalci in pogovorni klepetalni boti ne bi smeli spodbujati čustvene navezanosti, nadomeščati človeških odnosov ali manipulirati z otrokovimi čustvi.

Pri preverjanju starosti pa je bistveno, da se zagotovi varovanje zasebnosti in prepreči nepotrebno zbiranje osebnih podatkov. Preverjanje starosti namreč ne sme postati sistem množične identifikacije uporabnikov.

Zakonodaja je temelj, ne pa še rešitev

Predlog evropskega Akta za otroke pomeni pomemben premik v razumevanju odgovornosti za varnost otrok v digitalnem okolju. Odgovornost ne sme biti prepuščena zgolj otrokom in njihovim staršem, temveč jo morajo prevzeti tudi ponudniki digitalnih storitev, ki oblikujejo spletna okolja in mehanizme uporabe.

Zakonodaja sama pa ne more zagotoviti trajnih sprememb. Za varno in odgovorno vključevanje otrok v digitalno družbo sta namreč ključni predvsem dve področji.

1. Vlaganje v digitalno pismenost in digitalno dobrobit

Otrokom in mladostnikom ni dovolj zgolj omejiti dostopa do posameznih storitev. Naučiti jih moramo, kako digitalne tehnologije uporabljati zavestno, kritično, ustvarjalno in odgovorno.

Digitalna pismenost danes presega osnovno uporabo računalnika in telefona. Vključuje razumevanje delovanja digitalnih okolij, kritično presojo informacij, varovanje zasebnosti, prepoznavanje tveganj umetne inteligence ter vzpostavljanje zdravega odnosa do tehnologije.

Pri tem ne smemo pozabiti na učitelje, vzgojitelje in druge strokovne delavce. Tudi odrasli potrebujejo ustrezno znanje, orodja in podporo, da lahko mladim pomagajo pri soočanju z izzivi hitro spreminjajočega se digitalnega sveta.

2. Spodbujanje odprtega dialoga in sodelovanja

O uporabi družbenih omrežij, digitalni zasvojenosti, spletnem nasilju in drugih tveganjih se moramo odkrito pogovarjati v družinah, šolah in širši skupnosti.

Cilj ni ustvarjanje strahu pred tehnologijo, temveč okolje, v katerem lahko otroci in mladostniki brez strahu pred obsojanjem spregovorijo o svojih spletnih izkušnjah, tudi kadar so te neprijetne ali škodljive.

Za to je potrebno sodelovanje izobraževalnih ustanov, zdravstva, socialnega varstva, raziskovalnih organizacij, civilne družbe, medijev, staršev in mladih. Prav mladi morajo biti vključeni v razprave in oblikovanje rešitev, saj digitalno okolje uporabljajo vsakodnevno in pogosto prvi zaznajo nove izzive.

Varnejše digitalno okolje zahteva skupno odgovornost

Vprašanje prihodnosti otrok v digitalnem okolju ni zgolj vprašanje omejevanja dostopa do družbenih omrežij. Gre za širše vprašanje, kako ustvariti digitalno družbo, v kateri bodo otroci varni, hkrati pa bodo razvijali znanje, kritično mišljenje in sposobnost samostojnega odločanja.

Evropski Akt za otroke lahko postavi pomembne varovalke ter od ponudnikov digitalnih storitev zahteva večjo odgovornost. Toda za dolgoročne spremembe potrebujemo tudi kakovostno izobraževanje, digitalno pismenost, podporo odraslih in odprt dialog z mladimi.

Ključno vprašanje je torej, kako učinkovito povezati regulacijo in izobraževanje. Le s skupnim delovanjem lahko ustvarimo okolje, v katerem bodo otroci in mladostniki v digitalnem svetu ne le zaščiteni, temveč tudi samozavestni, kritični in odgovorni uporabniki.

Povzetek generiran z UI.