Rešitve

GIMP je prosto dostopen odprtokodni računalniški program za urejanje rastrske grafike. Podprto ima tudi nekaj možnosti za delo z vektorsko grafiko.

Projekt sta začela leta 1995 Spencer Kimball in Peter Mattis, zdaj pa ga vzdržuje skupina prostovoljcev in je zaščiten s Splošnim dovoljenjem GNU (GNU General Public License (GPL)).
GIMP v izvirniku pomeni GNU Image Manipulation Program (»GNU program za obdelavo slik«). Leta 1997 so ime spremenili v GNU Image Manipulation Program. GIMP je uradni del projekta GNU.
GIMP je razširjen za obdelavo digitalne grafike in fotografij s spleta. Po navadi z njim izdelujejo grafične podloge in logotipe, umerjajo in izrezujejo fotografije, spreminjajo barve, združujejo slike s pomočjo ravnin, odstranjujejo neželene slikovne oblike in prevajajo med različnimi slikovnimi formati.
GIMP je bil mišljen kot prosta druga možnost namesto Adobe Photoshopa, ki pa se še vedno trdo drži v grafični industriji, predvsem zaradi naslednjih pomanjkljivosti GIMP-a:

• GIMP ne podpira vsestranskega barvnega prostora CMYK, ki se uporablja v proizvodnji tiska. Obstaja sicer dodatek CMYK, nedavno izšla različica GIMP 2.0 ponuja urejanje v izvirnem CMYK načinu in podporo dodatkom.
• Photoshop vsebuje licenčno podporo za sistem barvnega ujemanja.
• Photoshop ima več dodatkov.

GIMP se lahko prikroji za samodejnejše delo z makro programi. Temu lahko služi vgrajen jezik Scheme ali pa jeziki kot so Perl, Tcl in (preskusno) Ruby. To omogoča izdelavo skript in dodatkov, ki se lahko vzajemno uporabijo. Možna je tudi izdelava slik v popolnoma nevzajemnem načinu. Na primer izdelava slik za spletno stran s CGI skripti ali popravilo in pretvorbo slik v ozadju. Na splošno pa verjamejo, da so za nevzajemna opravila, veliko boljši programski paketi kot je SlikaMagick.
GIMP za uporabniški vmesnik uporablja GTK+. V bistvu je bil GTK+ v začetku del GIMP-a. GIMP in GTK+ so izvirno izdelali za sistem X Windows, ki je tekel na Unixu ali GNU/Linuxu, kasneje pa so ga predelali še za operacijske sisteme Microsoft Windows, OS/2 in MacOS X.

GIMP-ova maskota je Wilber.

Osnovni koncepti rabe

Program deluje podobno kot program Slikar, ki je sestavni del MS Windows. Ko odpremo osnovno okno se nam pokažejo osnovni ukazi Datoteka, Uredi, Izberi, Pogled, … Tako kot pri Slikarju je tudi tukaj srčika programa Orodjarna, ki pa je seveda bolj pestra kot pri Slikarju. V Orodjarni so tipke, s katerimi izberemo določeno slikarsko orodje, npr. svinčnik, čopič, povečavo, besedilo, … Pod orodjarno najdemo lastnosti izbranega orodja, kjer lahko spremenimo in seveda vidimo lastnosti orodja, ki smo ga izbrali (npr. barva, debelina in prozornost pisala). Osnova vsega pa je seveda slikarska površina, ki nam prikazuje odprto sliko. Slikarsko površino moram določiti preden začnem risati novo risbo. Pri tem določim njeno barvo in velikost v pikslih. Običajno je površina bele barve, lahko pa določim tudi kakšno drugo. Program je seveda naprednejši od programa Slikar, saj z njim lahko obdelujemo digitalne fotografije. Razlago obdelave digitalnih fotografij s programom GIMP najdemo v knjigi Mihe Zorca z naslovom Digitalna temnica (Obdelovanje digitalnih fotografij – 1. koraki Digitalna temnica )

Primer dobre rabe:
Primer uporabe programa Gimp