Gregorjevo letos prvič tudi v Preddvoru
Za sv. Gregorja je od nekdaj veljalo, da “luč v vodo vrže”. God sv. Gregorja, ki ga praznujemo 11. 3, je veljal za prvi pomladni dan. Pomlad je pomenila daljši dan, več svetlobe in toplote. Dan se je takrat že toliko podaljšal, da obrtniki pri svojem delu niso več potrebovali umetne razsvetljave. Luč so tako na predvečer Gregorjevega simbolično vrgli v vodo, mi pa danes običaj obujamo s spustom gregorčkov.
Učenci 5. a razreda OŠ Matije Valjavca so že sredi februarja skupaj z učiteljico razmišljali, kakšni bodo njihovi gregorčki. Ker letošnje šolsko leto namenjamo tudi raziskovanju ljudskih in avtorskih pravljic, smo se odločili, da pravljice upodobimo tudi na naših gregorčkih.
Ustvarjali smo iz recikliranih materialov, iz materialov, ki smo jih nabrali v gozdu in bližnji okolici. V šoli se je naša učilnica za eno dopoldne spremenila v kalilnico idej, mi pa smo se prelevili v prave mojstre. Lepili, barvali, rezali in brusili smo, da se je kar kadilo. Na pomoč so nam za nekaj trenutkov priskočili tudi vrtčevski otroci iz skupine Sončki z vzgojiteljicami in takrat je postalo še posebej živahno.
Tako so po jezeru Črnava tik po sončnem zahodu na predvečer Gregorjevega, 10. 3. 2020, prvič zaplavali najrazličnejši gregorčki. Med drugim smo lahko videli hišo čarovnice, v katero sta se ujela Janko in Metka, drevo na katerem rastejo zlata jabolka z rajsko ptico, tri prašičke pred svojimi hišicami, Palčico na lokvanju in otroško igrišče na katerem se otroci igrajo in prebirajo knjige. Ujeli pa smo tudi delček preddvorske zgodovine z gregorčkom s klopjo pred gradom, na kateri je nekoč počivala Josipina Turnograjska. Iz daljave smo lahko le slutili, kako je nekoč davno zapisala: »Rahli veter v polju ziblje rožic kronice dehteče, iz pereščov njih gorečih se zasveti svetla solza, nemo znamenje radosti … penice srebrne spušča, po kamenčkih skoz livado potok čisti in prepeva žuborečo svojo pesem … O prekrasna si narava!«
Pred spustom smo pripravili še krajši kulturni program z učenci in učiteljico 5. b razreda, na pomoč pa so nam nesebično priskočili tudi Preddvorski gasilci. Iskrena hvala vsem staršem učencev, ki nas podpirate v naši kreativnosti, hvala vrtčevskim vzgojiteljicam in predvsem iskrena hvala gospodu ravnatelju, Bogdanu Sušniku, ki verjame v nas.



