Rešitve

Iščemo hiško za božično miško – razvijanje računalniškega mišljenja v vrtcu

Vesna Košir Pevec, diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok

V Vrtcu Pedenjped, enota Potepuh, so otroci, stari 5–6 let, v okviru projekta Raček sodelovali v dejavnosti na temo razvijanja računalniškega mišljenja, ki je izhajala iz slikanice Iščemo hiško za božično miško. Dejavnost je bila zasnovana tako, da so otroci skozi zgodbo, igro in raziskovanje postopno razvijali sposobnosti načrtovanja, razmišljanja po korakih in preverjanja svojih rešitev.

Osrednji izziv dejavnosti je bil otrokom zelo blizu: pomagati božični miški najti pravo hiško v snežnem gozdu.

Zgodba kot izhodišče za razmišljanje

Dejavnost se je začela z branjem slikanice. Otroci so pozorno spremljali miškino pot, opazovali sledi v snegu, hiške drugih živali in ovire, na katere je miška naletela. Po branju so otroci v pogovoru razmišljali:

• kam je miška najprej šla,
• katere hiške je obiskala,
• zakaj nekatere hiške zanjo niso bile primerne.

Že v pogovoru so otroci uporabljali izraze najprej, potem, na koncu, kar je kazalo na razumevanje zaporedja dogodkov in pomena pravilnega vrstnega reda.

Ustvarjanje snežnega gozda

V nadaljevanju so otroci skupaj ustvarili maketo snežnega gozda. Na veliko podlago so razporedili hiške, drevesa, ovire in poti. Dogovorili so se, katera hiška pripada kateri živali, ter opazovali razlike med hiškami (barva, velikost, lega).

Otroci so pri tem razmišljali:

• katera hiška bi bila za miško primerna,
• kje bi lahko nastale težave na poti,
• kako bi miška prišla od ene hiške do druge.

Maketa je postala simbolni prostor, v katerem so otroci kasneje načrtovali poti in preverjali svoje ideje.

Miškine sledi – opazovanje in razvrščanje

V naslednji dejavnosti so otroci raziskovali živalske sledi. Primerjali so odtise različnih živali, jih razvrščali in povezovali s pravimi liki iz zgodbe. Opazovali so velikost, obliko in ponavljanje stopinj.

Dejavnost je spodbujala natančno opazovanje in razmišljanje:

• katere sledi so majhne,
• katere velike,
• kako prepoznati, kdo je šel mimo.

S tem so otroci razvijali sposobnost prepoznavanja vzorcev in preverjanja pravilnosti svojih odločitev.

Načrtovanje poti do prave hiške

Ko je bil snežni gozd pripravljen, so otroci začeli načrtovati miškino pot. Skupaj so obnavljali zaporedje dogodkov iz zgodbe in miško vodili od ene hiške do druge v pravilnem vrstnem redu.

Otroci so:

• razdelili pot na manjše korake,
• se dogovarjali, kje mora miška zaviti,
• preverjali, ali se izogne oviram.

Če pot ni delovala, so jo popravili in razmišljali, kaj je treba spremeniti, da bo miška uspešno prišla do cilja.

Barve in prostor

Dejavnost so otroci dopolnili z iskanjem barv. Opazovali so barve hišk na maketi in nato v prostoru poiskali predmete enakih barv. Tako so povezovali simbolni prikaz z realnim okoljem ter razvrščali predmete po skupni lastnosti.

Peka božičnih piškotov – algoritem v vsakdanjem življenju

Zgodba se je prenesla tudi v vsakdanje življenje. Ker so živali v zgodbi pekle piškote, so otroci spekli piškote tudi sami. Najprej so dobili slikovni recept in razvrstili sličice v pravilno zaporedje, nato pa po korakih sledili receptu.

Otroci so ugotovili, da:

• zamenjava vrstnega reda vpliva na rezultat,
• je pomembno slediti dogovorjenim korakom.

Algoritemsko razmišljanje so tako doživeli v povsem konkretni in življenjski situaciji.

Programiranje poti z robotkom

V zaključnem delu so otroci pot načrtovali še s pomočjo robotka Bee-Bot in M Tinny. Na mreži so določili začetno in ciljno polje, dodali ovire in sestavili zaporedje ukazov. Robotek je služil kot orodje za preverjanje, ali je bila pot pravilno načrtovana.

Ko robotek ni prišel do cilja, so otroci:

• pregledali ukaze,
• poiskali napako,
• popravili zaporedje.

Otroci so neposredno opazovali povezavo med svojo odločitvijo in rezultatom.

Zaključek

Dejavnost Iščemo hiško za božično miško je pokazala, da lahko otroci že v predšolskem obdobju razvijajo elemente računalniškega mišljenja na naraven, igriv in njim razumljiv način. Zgodba, igra, ustvarjanje in tehnologija so se smiselno prepletali, otroci pa so bili ves čas aktivni soustvarjalci dejavnosti.

V okviru projekta Raček je dejavnost potrdila, da je razvoj računalniškega mišljenja lahko del vsakdanjih vrtčevskih dejavnosti – brez zaslonov, a z veliko razmišljanja, sodelovanja in veselja.