Rešitve

Kako učencem približati razumevanje vode in hkrati razvijati računalniško mišljenje? Na Osnovni šoli Dušana Bordona Semedela – Koper smo v okviru projekta RAČek na to vprašanje odgovorili z učnim scenarijem Kapljica na misiji, namenjenim učencem 4. razreda.

Dejavnosti so potekale skozi tri med seboj povezane učne ure, v katerih so učenci s pomočjo robotka MyTiny raziskovali kroženje vode v naravi, pot vode od vodnega vira do uporabnika ter njen pomen za življenje in okolje. Robotek pri tem ni predstavljal le didaktičnega pripomočka, temveč orodje za razvoj računalniškega mišljenja, saj so učenci skozi načrtovanje poti razvijali razumevanje algoritmov, zaporedij korakov, preverjanja rešitev ter odpravljanja napak.

Kroženje vode skozi načrtovanje in preverjanje rešitev

V prvi učni uri so učenci raziskovali kroženje vode v naravi. S pomočjo mreže in kartic so razčlenili proces na posamezne faze (izhlapevanje, kondenzacija, padavine in odtekanje) ter načrtovali ustrezno zaporedje korakov. Na podlagi načrtovanega algoritma so programirali robotka in preverjali pravilnost svojih rešitev.

Ob tem so morali ob napakah analizirati nepravilno zaporedje, poiskati vzrok in pot izboljšati. Takšne situacije so učence spodbujale k razvoju sposobnosti evalvacije in optimizacije rešitev, ki sta ključni komponenti računalniškega mišljenja.

Reševanje problemske situacije: pot kapljice

V drugi učni uri so učenci reševali problemsko nalogo izgubljene kapljice vode. Njihova naloga je bila načrtovati pot  vode od pipe nazaj v naravo, pri čemer so morali upoštevati delovanje vodovodnega in kanalizacijskega sistema ter pomen čiščenja vode.

Učenci so v skupinah oblikovali algoritem, ga preizkusili z robotkom ter ob napakah samostojno iskali izboljšave. Poseben poudarek je bil na razumevanju pravilnega zaporedja procesov ter iskanju učinkovitejših rešitev (npr. najkrajše poti), kar je dodatno krepilo logično mišljenje in sposobnost reševanja problemov.

Varovanje vode in uporaba jezika

V tretji učni uri so učenci tematiko povezali še z angleščino. S pomočjo robotka so načrtovali poti skozi mrežo, pri čemer so morali izbirati med ustreznimi in neustreznimi ravnanji z vodo.

Pri tem so uporabljali osnovne angleške izraze (clean, dirty, good, bad) ter navodila za premikanje robotka (go forward, turn left, turn right). Aktivnost je povezovala razvijanje računalniškega mišljenja z jezikovnim izražanjem ter spodbujala razumevanje odgovornega ravnanja z vodo.

Učenje skozi izkušnjo in razumevanje procesov

Dejavnosti smo nadgradili tudi s praktičnim eksperimentom, pri katerem so učenci izdelali preprost vodni filter. S tem so poglobili razumevanje pomena čiščenja vode ter povezali teoretično znanje s konkretno izkušnjo.

Izvedba učnega scenarija potrjuje, da lahko učenci skozi izkustveno učenje, igro in uporabo tehnologije učinkovito razvijajo računalniško mišljenje. Učenci niso le usvajali naravoslovnih vsebin, temveč so aktivno razčlenjevali probleme, načrtovali rešitve, preverjali njihovo ustreznost ter jih izboljševali. Takšen pristop spodbuja globlje razumevanje, večjo motivacijo ter razvoj kompetenc, ki jih učenci potrebujejo za prihodnost.

Projekt RAČek

Članek je nastal v okviru projekta RAČek, ki ga sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Evropska unija – NextGenerationEU. Projekt se izvaja skladno z Načrtom za okrevanje in odpornost v okviru razvojnega področja Pametna, trajnostna in vključujoča rast, komponente: Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in zeleni prehod, za ukrep investicije E: Celovita transformacija (trajnost in odpornost) zelenega in digitalnega izobraževanja.